center za ortopedijo
in športne poškodbe

 
 
 

Obraba hrustanca

Obraba hrustanca

Obraba sklepnega hrustanca je nedvomno najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Sam vzrok razvoja obrabe pogosto ni znan, pomembno na njen razvoj vplivajo tako genetski dejavniki kot tudi degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Običajno razvoj obrabe hrustanca napreduje počasi, prvi simptomi se pojavijo pogosto že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Klasično zdravljenje zgodnje obrabe vključuje predpisovanje nesteroidnih antirevmatikov (zdravil, ki zmanjšujejo bolečine v sklepih), obdobno injiciranje kortikosteroidnih preparatov v prizadeti sklep in zmanjšanje aktivnosti, ki obremenjujejo prizadeti sklep. Problem vseh naštetih ukrepov je, da so usmerjeni le v zmanjševanje simptomov, nikakršnega vpliva pa nimajo na sam proces degeneracije hrustanca.

Sodobne metode zdravljenja obrabe hrustanca skušajo vplivati na sam proces obrabe ter tako delovati na sam vzrok težav, ki privedejo do bolečin in otekanja sklepa. Te metode so posebej uspešne pri zdravljenju zgodnjih ter zmernih oblik obrabe hrustanca. Pomembno je, da jih pričnemo uporabljati zgodaj, ko se pojavijo prve težave s sklepom. Cilj zgodnje uvedbe sodobnih metod zdravljenja sklepne obrabe je upočasnitev napredovanja procesa obrabe hrustanca ter preprečitev razvoja končne stopnje obrabe, ki pogosto zahteva vstavitev umetnega sklepa.

V centru Artos smo se posebej usmerili v zdravljenje zgodnjih oblik obrabe sklepov. Pri tem uporabljamo v nadaljevanju predstavljene metode. Pred pričetkom vsakega zdravljenja je nujen pregled pri ortopedu s klinično oceno sklepa ter digitalno rentgensko diagnostiko. To je podlaga za strokovno oceno glede primernosti uporabe katere izmed predstavljenih metod ter za izdelavo načrta zdravljenja.

Injekcije hialuronske kisline

Gre za najbolj razširjeno od sodobnih oblik zdravljenja sklepne obrabe. Hialuronska kislina je ena izmed pomembnejših naravnih sestavin hrustančne medceličnine in kot taka torej naravna sestavina hrustanca. Z njenim vbrizgavanjem v sklep skušamo popraviti njeno pomanjkanje v hrustancu, kar je ena prvih značilnosti obrabe hrustanca. Gre za zelo viskozno bistro tekočino, ki izboljša gladkost in mehanične lastnosti obrabljenega hrustanca in tako upočasni napredovanje obrabe. Najpogosteje se priporoča terapija petih zaporednih injeciranj v razmaku tedna dni, ki se jo zatem ponavlja enkrat do dvakrat letno.

Injekcije koncentrirane avtologne trombocitne plazme - Orthokin®

Čeprav vsebuje naše telo snovi, ki lahko povzročijo določene bolezni, vsebuje na srečo tudi snovi, ki bolezni preprečujejo. Dokler so te snovi v ravnovesju, smo zdravi, ko pa pride iz kakršnega koli vzroka do neravnovesja, se lahko pojavijo znaki določene bolezni.

Pri osteoartrozi so znanstveniki odkrili nasprotnika »slabega« proteina IL-1, ki je naravni blažilec propadanja hrustanca, bolečine in vnetja. Imenuje se interlevkin-1 receptorantagonist (IL-1 Ra) in je tako imenovani »dober« protein, ki nas varuje pred propadanjem hrustanca, ter deluje protibolečinsko in blaži vnetje v sklepu.

Bistvo zdravljenja osteoartroze z metodo Orthokin® je v tem, da pridobimo iz naše lastne krvi »dobre« proteine (IL-1-Ra) in ostale zaščitne proteine ter jih nato vbrizgamo z injekcijo v oboleli sklep. Vbrizgani proteini so tako povsem naravni.

Telesu lastni proteini, vbrizgani v višjih koncentracijah, nevtralizirajo »slabe« proteine (IL-1). Tako upočasnimo napredovanje osteoartroze, omilimo bolečino, izboljšamo gibljivost sklepa in preprečimo nadaljnje propadanje hrustanca v sklepu. Klinične raziskave so potrdile učinkovitost in varnost zdravljenja z metodo Orthokin®.

Zdravljenje z znotrajsklepnimi injekcijami koncentrirane trombocitne plazme se prične z odvzemom lastne krvi. Sledi posebna obdelava odvzete krvi. V tem procesu v sterilnih pogojih izločimo trombocitno plazmo ter aktiviramo trombocite, da pričnejo s sproščanjem proteina IL-1-Ra. Tako pripravljeno plazmo globoko zamrznemo ter jo ob vsakokratnem obisku pacienta pred vbrizgavanjem v sklep odmrznemo.

Zdravljenje sklepov z matičnimi celicami 

Matične celice so prve celice, ki začnejo tvoriti človeško telo in so predhodnice vseh celic, iz katerih je sestavljeno. Matične celice imajo na začetku sposobnost preobrazbe (diferenciacije) v katerokoli celico človeškega telesa – kožno, kostno, mišično, živčno, spolno, očesno, jetrno, ledvično, hrustančno in vse ostale od približno 200 tipov celic, kolikor jih sestavlja naše telo. Že pred rojstvom se število in sposobnosti matičnih celic nekoliko zmanjšajo, s staranjem pa celice postajajo čedalje manj sposobne (plastične). Kljub temu imamo tudi odrasli ljudje (vključno s starejšimi) določeno število matičnih celic, ki jim rečemo matične celice odraslega. Te celice lahko tvorijo nekaj tipov usmerjenih celic in so sposobne omejenega razmnoževanja (proliferacije). Najbolj poznan vir odraslih matičnih celic je kostni mozeg, katerega matične celice so sposobne diferenciacije vsaj v hondrocite (hrustančne celice), osteoblaste (kostne celice) in adipocite (maščobne celice), vsebuje pa tudi krvotvorne matične celice, ki skrbijo za obnavljanje imunskega sistema – odstranjevalca tujkov in okvarjenih celic. 

Mezenhimske matične celice imajo naslednje sposobnosti, ki sodelujejo pri regeneraciji poškodbe (razlaga pojmov sledi v nadaljnjem besedilu): 

- zmožnost diferenciacije v različne tipe celic (kostne, hrustančne, maščobne) 

- imunomodulacija, 

- protiapoptotsko delovanje, 

- trofične lastnosti in 

- protimikrobno delovanje. 

Njihova najpomembnejša lastnost je poleg sposobnosti diferenciacije prav gotovo  imunomodulacija. Imunomodulacija je sposobnost, da umirjajo prekomerno vnetje ali prekomerni imunski odziv, kar je pomembno tudi za sklepe. sklepih. Ob poškodbi (padcu, nenadni prekomerni obremenitvi ali dolgotrajni obrabi hrustanca) v sklep vdre večje število imunskih celic, ki izločajo vnetne faktorje, zaradi česar se v sklepu pojavi vnetje. Vnetje je primarno namenjeno odstranjevanju tujkov, kar se med drugim doseže tudi z izločanjem molekul, ki zavirajo rast celic – tako mikrobnih, kot tudi telesnih. Zaradi tega celice ne morejo rasti in zaradi neugodnega okolja lahko celo preidejo v programirano celično smrt. Mezenhimske matične celice umirijo vnetje, omogočijo normalne pogoje za rast celic ter jih s svojimi trofičnimi in antiapoptotskimi lastnostmi celo spodbujajo k rasti. Poleg tega se lahko diferencirajo v manjkajoči tip celic in tako aktivno sodelujejo pri regeneraciji tkiv. 

Za pacienta je zdravljenje enostavno, hitro in razmeroma neboleče, rehabilitacija pa ni daljša, kot je priporočena za podobne posege brez celic. Zdravnik predlaga zdravljenje z matičnimi celicami takrat, ko ob pregledu pacienta ugotovi, da je pacient primeren za tak poseg. Na dan operacije pacient prejme lokalno ali sistemsko anestezijo, kirurg odvzame od 30–50 ml kostnega mozga iz tibie (golenice) ali iz črevnice (del medenice). Iz kostnega mozga nato usposobljeno osebje skoncentrira mezenhimske matične celice skupaj z rastnimi faktorji, ki so prisotni v kostnemu mozgu, ter pripravi 3–10 ml koncentrata celic. Ta končni celični pripravek nato zdravnik injicira v  sklep (površinske poškodbe hrustanca) ali ga nanese na nosilec, ki ga vsadi v lezijo (osteohondralne in druge globje lezije v sklepu). 

Artroskopsko mikrofrakturiranje hrustanca

Gre za minimalno invaziven operativni poseg, ki ga najpogosteje izvajamo na kolenu. Pri posegu na okvarjeni sklepni površini s posebnimi inštrumenti ustvarimo mikroskopske razpoke. Preko teh se omogoči, da iz kosti pod okvarjenim hrustancem vdre v predel okvarjene sklepne površine kri. S krvjo pridejo v predel okvare celice in proteini, ki se pretvorijo pod vplivom lokalnih dejavnikov v vezivno hrustančno tkivo. To tkivo je vsaj deloma po lastnostih podobno hialinemu hrustancu, ki prekriva zdrav sklep in nadomešča njegovo funkcijo. Podobno kot velja za druge oblike zdravljenja, je tudi ta metoda učinkovitejša pri okvarah manjših predelov hrustanca ter kadar še ni izrazitih sprememb na kostnih površinah. Za čim boljši končni rezultat zdravljenja je nujno, da posegu sledi tudi primerna individualna fizikalna terapija. S to se izboljša predvsem obseg gibljivosti sklepa ter okrepi obsklepno muskulaturo, v primeru kolena predvsem stegenske mišice.

Pacientom običajno priporočamo, da se v zgodnjem obdobju pooperativne rehabilitacije izvede še cikel obsevanj z MBST terapijo, s čimer želimo še dodatno spodbuditi čim večjo presnovno aktivnost novih hrustančnih celic.

V napredovali fazi obolenja pride v nekaterih sklepih v poštev artroskopija s čiščenjem prizadetega sklepa. V končni fazi sklepne obrabe se običajno poslužujemo klasičnih operativnih posegov z vstavitvijo umetnega sklepa.

Vse to vam lahko zagotovimo tudi v našem centru.
 
 
 
Artros, center za ortopedijo in športne poškodbe d.o.o. Storitve: Pogoste težave: Povezave:

Tehnološki park 21, stavba D, 3. nadstropje, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 518 70 63 in 01 518 70 64

E-pošta: info@artros.si

 

Avtorji

Specialistični pregledi

Diagnostika

Operativni posegi

Rehabilitacija 

Obraba hrustanca

Poškodbe kolena

Bolečine v rami

Težave s hrbtenico

Teniški komolec

Deformacija stopala

   

 

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.