Artroza kolka: ali je gibanje res škodljivo?

Kaj se pri artrozi kolka dogaja

Artroza kolka oziroma osteoartroza je stanje, pri katerem se skozi čas spreminjajo strukture v sklepu, med drugim sklepni hrustanec, kost in okoliška tkiva. Pogosti simptomi so bolečina v dimljah ali okolici kolka, občutek okorelosti, zmanjšana gibljivost in težave pri vsakodnevnih aktivnostih, kot so hoja, vstajanje s stola, obuvanje nogavic ali hoja po stopnicah.

Z diagnozo se pacienti največkrat srečajo po opravljeni slikovni diagnostiki tj. po rentgenskem ali magnetno resonančnem slikanju. Pri tem moramo upoštevati, da rentgenskega posnetka ne moremo vedno enačiti s posameznikovimi simptomi. Nekdo ima lahko precej izrazite spremembe na sliki in relativno malo težav, drugi pa ima ob manjših spremembah precejšnje bolečine. Zato pri obravnavi ne gledamo samo izvida, temveč predvsem posameznika, njegove simptome, funkcijo in cilje.

Ali gibanje obrablja kolk

To je eno najpogostejših vprašanj. Kratek odgovor je: običajno ne. Kolk je sklep, ki je ustvarjen za gibanje in obremenjevanje. Pri artrozi zato praviloma ni cilj, da bi sklep čim bolj »varčevali«, temveč da ga obremenjujemo na primeren način in se postopoma prilagajamo njegovi trenutni zmogljivosti.

Če se zaradi strahu pred bolečino začnemo popolnoma izogibati gibanju, se lahko zgodi, da postanemo šibkejši, izgubimo kondicijo in se začnemo gibati še manj. Posledično lahko postanejo vsakodnevne aktivnosti še zahtevnejše in se pacienti zapletejo v začaran krog. Zato je eden od pomembnih ciljev fizioterapije ta krog prekiniti.

Kaj pa, če med vadbo boli

Prisotnost bolečine še ne pomeni nujno, da si s telesno aktivnostjo škodujemo. Pri artrozi je lahko določena stopnja bolečine med ali po aktivnosti sprejemljiva, vendar je pomembno spremljati, kakšni so posameznikovi simptomi in kako dolgo trajajo.

Če po določeni aktivnosti občutimo nekoliko več simptomov, ki se nato umirijo in se stanje vrne na običajno raven, še ne pomeni, da smo si poškodovali kolk. Če pa aktivnost povzroči izrazito poslabšanje simptomov, ki traja dlje časa ali pomembno vpliva na naše vsakodnevno funkcioniranje, je to znak za prilagoditev vadbe.

Katera vadba je primerna

Ni univerzalne vadbe, ki bi bila najboljša za vse ljudi z artrozo kolka. Pomembno je, da izberemo aktivnosti, ki jih človek zmore izvajati, so mu sprejemljive in jih lahko dolgoročno vključuje v svoj življenjski slog.

Pogosto so koristne:

• hoja, po potrebi najprej v krajših odsekih;

•  kolesarjenje, če je gibanje za posameznika udobno;

•  vadba za moč, predvsem mišic okoli kolka in spodnjih udov;

•  vaje za gibljivost kolka;

•  vadba ravnotežja in splošne telesne pripravljenosti;

•  druge oblike telesne aktivnosti, ki jih posameznik dobro prenaša.

Kaj pa tek, počepi in stopnice?

Pogosto slišimo, da so pri artrozi določeni gibi »prepovedani«. V resnici je situacija nekoliko bolj zapletena. Počep sam po sebi ni nujno škodljiv, tudi hoja po stopnicah ni avtomatsko prepovedana. Pri nekaterih ljudeh je lahko tek primeren, pri drugih pa zaradi bolečine, zmanjšane gibljivosti ali drugih dejavnikov trenutno ni najboljša izbira.

Ključno vprašanje zato ni, ali je ta vaja dovoljena pri artrozi, temveč, ali je ta obremenitev trenutno primerna zame in kako se moj kolk nanjo odzove. Fizioterapevt lahko pomaga oceniti gibljivost, moč, način gibanja in obremenitve ter na podlagi tega prilagoditi vadbo.

Ko govorimo o gibanju pri artrozi kolka, ne govorimo samo o trideset minutni vadbi. Pomembno je tudi, koliko se gibamo čez ves dan. Če več ur sedimo in nato enkrat tedensko intenzivno telovadimo, to ni nujno najboljša strategija. Pogosto je bolj koristno, da v vsakdan vključimo več manjših priložnosti za gibanje. To je lahko kratek sprehod, nekaj vaj doma, hoja po stopnicah, vstajanje med daljšim sedenjem, kolesarjenje po opravkih, ali preprosto več vsakodnevnega gibanja.

Kaj lahko naredi fizioterapija

Pri artrozi kolka fizioterapija ni namenjena temu, da bi »popravila« obrabljen hrustanec. Njen cilj je predvsem pomagati človeku in ohraniti funkcijo sklepa.

Fizioterapevtska obravnava lahko vključuje oceno gibljivosti kolka, mišične moči, hoje in drugih gibalnih vzorcev, bolečine in njene odzivnosti na obremenitev, telesne aktivnosti in vsakodnevnih navad. Na tej podlagi lahko skupaj določimo primeren program vadbe in način postopnega povečevanja obremenitve. Vključujemo tudi podporno fizikalno terapijo kot so terapija z laserjem, magnetom in tecar-jem, ki pomagajo pri zmanjševanju bolečine in izboljšanju simptomatike.

Pacientom z artrozo kolka običajno svetujem gibanje, vendar na postopen in pameten način. Popoln počitek praviloma ni dolgoročna rešitev. Prav tako ni smiselno, da se silimo čez močno bolečino in ignoriramo odziv telesa. Najboljši pristop je pogosto nekje vmes: primerna obremenitev, postopno napredovanje in prilagajanje posamezniku.