MRI je pokazal utesnitveni sindrom kolka. Je to vzrok težav?

Hero Image

Ni nujno. Pacienti pogosto pridejo na pregled z MRI izvidom kolka, na katerem piše: CAM deformacija, PINCER morfologija ali femoroacetabularni utesnitveni sindrom (FAI). Prva misel pacientov je pogosto: »To je vzrok mojih težav.« Toda resnica je nekoliko bolj zapletena.

Kaj je FAI?

FAI (femoroacetabularni utesnitveni sindrom) opisuje stik med glavico stegnenice in ponvico, ki lahko pri določenih gibih povzroča draženje struktur v kolku. To je še posebej izrazito pri gibih, ki vključujejo globoko fleksijo kolka, notranjo rotacijo in addukcijo. Zaradi spremenjene oblike glavice stegnenice (CAM deformacija), ponvice (PINCER deformacija) ali kombinacije obeh lahko pride do zgodnejšega stika med kostnima strukturama, kot bi se to zgodilo v kolku brez teh anatomskih sprememb.

Vir slike: OrthoInfo

..................................

Slovarček izrazov

Fleksija kolka je gibanje stegna naprej, proti trebuhu.

Notranja rotacija kolka je gibanje stegnenice okoli njene vzdolžne osi, pri čemer se sprednji del stegna in stopalo zasukata navznoter (proti sredini telesa).

Addukcija kolka je gib, pri katerem nogo pomaknemo ali primaknemo proti sredini telesa.

..................................

Pri CAM deformaciji manj okrogel prehod med glavico in vratom stegnenice med gibanjem pritiska na rob ponvice, kar lahko poveča obremenitev sklepnega hrustanca in ponvice. Pri PINCER deformaciji pa povečana pokritost glavice stegnenice s strani ponvice povzroči utesnitev mehkih tkiv med kostnima strukturama.

Ko se pojavijo bolečina, zmanjšana gibljivost ali občutek utesnitve v sprednjem delu kolka, govorimo o FAI sindromu. Na razvoj simptomov poleg anatomije vplivajo tudi dejavniki, kot so obremenitve, mišična moč, kontrola gibanja, telesna pripravljenost in sposobnost tkiv za prenašanje obremenitev.

Veliko ljudi ima FAI, pa tega sploh ne vedo

Raziskave kažejo, da ima velik delež zdravih ljudi brez bolečin anatomske spremembe, značilne za FAI. Pri nekaterih študijah so CAM spremembe našli pri približno vsakem petem do četrtem odraslem človeku brez simptomov. To pomeni, da lahko dve osebi z enako MRI sliko živita popolnoma različni zgodbi; ena nima nobenih težav, druga občuti bolečino pri športu ali vsakodnevnih aktivnostih.

MRI in rentgenske slike nam pokažejo, kako je videti sklep in katere strukture bi lahko povzročale težave. Fizioterapevti se nato osredotočimo na kakovost gibanja, moč mišic, sposobnost prenašanja obremenitve, količino telesne aktivnosti, trajanje težav ali odziv živčnega sistema na bolečino. S tem dobimo celostno fizioterapevtsko oceno posameznika in sestavimo individualen plan rehabilitacije.

Ali to pomeni, da FAI ni pomemben?

Preprost odgovor je ne; če imate bolečine v dimljah, omejeno gibljivost, težave pri počepu, teku ali športu, je smiselno poiskati strokovno oceno. Pomembno je razumeti, da cilj konzervativne obravnave ni popraviti FAI morfologijo, temveč izboljšati funkcijo, zmanjšati simptome in pacientu omogočiti gibanje brez nepotrebnih omejitev.

Fizioterapevtska obravnava pomaga

Kvalitetna fizioterapevtska obravnava vključuje terapevtsko vadbo za izboljšanje moči obkolčne muskulature in globokih stabilizatorjev trupa, vadbo za ravnotežje in propriocepcijo ter postopno stopnjevanje osnovnih gibalnih vzorcev (počep, izpadni korak, hoja, tek).

Prilagoditev aktivnosti in gibanja

Pomemben del obravnave predstavlja tudi edukacija o prilagoditvah vsakodnevnih in športnih aktivnosti. Pri sedenju pogosto svetujemo, da se izogibamo položajem, ki zahtevajo izrazito fleksijo kolka. To lahko dosežemo tako, da sedimo na nekoliko višjem stolu, kjer so kolki višje od kolen, ali pa pri vožnji avtomobila sedež pomaknemo nekoliko bolj nazaj.

Pri pobiranju predmetov s tal se je smiselno izogibati pretiranemu pregibanju v ledveni hrbtenici. Namesto tega lahko uporabimo izpadni korak ali počep v obsegu gibanja, ki ne povzroča bolečine. Tudi med spanjem lahko določene prilagoditve zmanjšajo obremenitev kolka. Mnogim pomaga namestitev blazine med kolena in gležnje, saj s tem preprečimo neželene rotacije v kolku.

Pri športnih aktivnostih pogosto zadostujejo manjše prilagoditve gibanja. Koristna je lahko nekoliko širša postavitev stopal ter izvajanje gibov le do globine, pri kateri ne občutimo bolečine. To pomeni, da se začasno izogibamo globokim počepom, izpadnim korakom ali drugim položajem, ki izzovejo simptome.

Kako živeti s FAI morfologijo?

Cilj rehabilitacije kolka ni dolgoročno izogibanje aktivnostim, ki obremenijo kolčni sklep. Raziskave namreč kažejo, da lahko popolno izogibanje določenim gibom vodi v zmanjšano telesno pripravljenost in razvoj strahu pred gibanjem. Veliko bolj učinkovito je prepoznati gibe, ki povzročajo težave, prilagoditi njihov obseg, intenzivnost ali pogostost ter postopoma izboljševati moč in toleranco kolka na obremenitve.

Na splošno velja, da veliko ljudi s simptomatskim FAI opaža manj težav, kadar omejijo čas, preživet v položajih, ki združujejo globok upogib kolka, addukcijo in notranjo rotacijo – torej v klasičnem položaju utesnitve. Hkrati pa je pomembno, da z ustrezno vadbo postopoma krepijo mišice in povečujejo sposobnost kolka za prenašanje vsakodnevnih in športnih obremenitev.

 

Povezane vsebine