Kaj delam danes drugače pri rekonstrukciji kit rotatorne manšete?

Vloga rotatorne manšete pri normalnem delovanju rame

Za razumevanje teh težav je pomembno vedeti, kakšno vlogo ima rotatorna manšeta. Njena naloga ni le zagotavljanje moči, temveč natančno in usklajeno vodenje sklepne površine nadlaktnice po plitvi in razmeroma majhni sklepni površini lopatice. Če ta mehanizem ne deluje pravilno, se ravnotežje v sklepu poruši. Gibanje postane neučinkovito, obremenitve se povečajo. To povzroča bolečino, velikost raztrganja pa sčasoma lahko napreduje.

Artroskopska operacija rotatorne manšete kot standard zdravljenja

Pri operativnem zdravljenju raztrganin rotatorne manšete se je v zadnjih desetletjih veliko spremenilo. Artroskopska operacija danes velja za standard zdravljenja. Poseg poteka skozi majhne kožne reze, s pomočjo kamere in posebnih inštrumentov, brez večjega odpiranja sklepa. Takšen pristop manj poškoduje tkiva, omogoča boljši pregled notranjosti sklepa in natančnejše delo. Kljub temu pa se je skozi leta precej spreminjal način, kako kito ponovno pritrdimo na kost.

Težave s kovinskimi sidri pri operaciji rotatorne manšete

Sprva so se za to uporabljala kovinska sidra. Ta so se izkazala za problematična, saj se lahko sčasoma premaknejo iz kosti v sklep in poškodujejo sklepne površine. Zmanjšujejo tudi prekrvavitev kosti in predela, kjer se kita pripenja, kar je za celjenje neugodno. Kovinski vsadki otežujejo kasnejšo diagnostiko, saj pri preiskavah, kot sta magnetna resonanca in računalniška tomografija, povzročajo artefakte, zaradi katerih je ocena stanja rame manj zanesljiva.

Tudi razgradljiva sidra niso rešila problemov

Zaradi teh težav so bila razvita razgradljiva sidra. Sprva so obetala boljšo rešitev, vendar se je v praksi pokazalo, da se material teh sider praviloma ne razgradi popolnoma. V kosti kasneje to sproža reakcije tkiva, kar vodi v raztapljanje kosti in nastanek cist. To slabi kost in slabša njeno prekrvavitev, s tem pa tudi pogoje za zaraščanje kite.

Biologija celjenja kit je pomembnejša od materialov

Sčasoma je postalo jasno, da z izboljševanjem sider in šivov samih po sebi ne moremo bistveno izboljšati uspešnosti zaraščanja kit. Na končni rezultat operacije odločilno vpliva okolje, v katerem poteka celjenje. Danes vemo, da sta za uspešno zaraščanje kite najpomembnejši ohranjena struktura kosti in dobra prekrvavitev kosti ter okoliških mehkih tkiv. Vsak poseg, ki kost dodatno obremeni ali okvari njeno prekrvavitev, zmanjša možnosti za trajno in kakovostno celjenje.

Biološki pristop k zašitju rotatorne manšete

Ta spoznanja so pomembno vplivala na pristop, ki ga danes uporabljamo v Artrosu pri operativnem zdravljenju raztrganin rotatorne manšete. V sodelovanju z uglednimi strokovnjaki iz tujine smo kot prvi v Sloveniji uvedli biološko metodo prišitja rotatorne manšete. Gre za minimalno invaziven artroskopski poseg, pri katerem kito pritrdimo s šivi, napeljanimi neposredno preko kosti, brez uporabe sider. Na ta način v največji možni meri ohranimo naravno strukturo kosti in njeno prekrvavitev ter se izognemo vstavljanju umetnih materialov v kost. S tem ustvarimo bistveno boljše pogoje za celjenje in hkrati zmanjšamo tveganje za ponovne raztrganine.

Pomen ohranjanja burze in mehkih tkiv

Pomembno vlogo pri celjenju ima tudi burza, tkivo, ki prekriva rotatorno manšeto. Dolgo je veljalo, da pri celjenju nima pomembne vloge, danes pa raziskave kažejo, da njena ohranitev pozitivno vpliva na zaraščanje kit. Zato poseg izvajam tako, da burzo in ostala mehka tkiva ohranim, kadar je to mogoče. Kito prišijem z najmanjšim potrebnim številom šivov in na način, ki zagotavlja velik in stabilen stik med kito in kostjo.

Celjenje in rehabilitacija kot del uspešne operacije rotatorne manšete

Uspešna operacija pa je le del celotnega zdravljenja. Enako pomembna je potrpežljivost v obdobju okrevanja in aktivno sodelovanje pacienta. Prvi cilj je vedno, da se kita varno in kakovostno zaraste. Šele nato sledi postopno, individualno prilagojeno razgibavanje. Ko se operacija in rehabilitacija smiselno dopolnjujeta, so rezultati praviloma zelo dobri. Rama ponovno deluje usklajeno, bolečine izzvenijo, funkcija pa se v veliki večini primerov v celoti povrne.