Zakaj se lahko bolečina v zapestju pojavi več let po poškodbi?

Osteoartroza zapestja: ko se sklep začne obrabljati

Opisani simptomi so značilni za osteoartrozo zapestja, degenerativno bolezen sklepa, pri kateri postopno propada sklepni hrustanec. Najpogosteje se pojavlja po 50. letu starosti, tveganje zanjo pa je bistveno večje pri osebah, ki so v preteklosti utrpele zlom zapestja, zlasti zlom distalnega radija. Poškodba lahko poruši normalno biomehaniko sklepa, kar sčasoma vodi v pospešeno obrabo.

Poleg bolečine se pri osteoartrozi zapestja pogosto pojavljajo tudi otekanje sklepa, togost, izrazitejša v jutranjem času, zmanjšana moč prijema, postopna omejitev gibov in funkcije roke.

Kako poteka diagnostika?

Ustrezna obravnava se začne s temeljitim kliničnim pregledom pri specialistu. Za oceno stopnje obrabe je ključna slikovna diagnostika. Rentgensko slikanje omogoča osnovno oceno sklepa, po potrebi pa se opravijo še CT ali MRI preiskave, ki natančneje prikažejo stanje hrustanca, kosti in okoliških mehkih tkiv.

Konzervativno zdravljenje kot prvi korak

V začetnih fazah bolezni je prva izbira praviloma konzervativno zdravljenje. To vključuje protivnetna in protibolečinska zdravila, uporabo opornic za stabilizacijo zapestja pri obremenitvah ter fizioterapijo za ohranjanje gibljivosti in mišične moči. Za dodatno lajšanje simptomov se v določenih primerih uporabljajo tudi injekcije kortikosteroidov ali hialuronske kisline. Med sodobnejšimi pristopi, ki lahko upočasnijo napredovanje bolezni in zmanjšajo bolečino, je tudi zdravljenje z injiciranjem matičnih celic v zapestni sklep.

Kdaj razmišljamo o operaciji?

Če kljub ustreznemu konzervativnemu zdravljenju bolečina vztraja ali postane kronična ter pomembno vpliva na kakovost življenja, je smiselno razmisliti o operativnem posegu. Tradicionalna kirurška rešitev je zatrditev zapestnega sklepa (artrodeza), ki zanesljivo odpravi bolečine, vendar hkrati pomeni popolno izgubo gibljivosti v zapestju.

Sodobna možnost: umetna proteza zapestja

Razvoj kirurgije je prinesel naprednejše rešitve, ki omogočajo ohranjanje gibljivosti. Ena najpomembnejših je totalna artroplastika zapestja, pri kateri se obrabljen sklep nadomesti z umetno protezo. Gre za podoben koncept, kot ga poznamo pri protezah kolka ali kolena, le da je prilagojen zahtevni anatomiji zapestja.

Sodobne proteze zapestja omogočajo, da sklep deluje podobno kot naravni. To pomeni, da bolniki po rehabilitaciji ponovno lažje opravljajo vsakodnevne aktivnosti, kot so tipkanje, delo na vrtu, dvigovanje predmetov ali celo rekreativni športi, brez bolečin, ki so jih prej močno omejevale. Čeprav takšna rešitev ni primerna za vsakega bolnika, predstavlja v izbranih primerih pomemben napredek v primerjavi s starejšimi metodami zdravljenja.

Pravočasna obravnava je ključna

Bolečina v zapestju, ki se pojavi leta po poškodbi, ni nekaj, s čimer bi se bilo treba sprijazniti. Z zgodnjo diagnostiko in pravilno izbranim zdravljenjem je mogoče bistveno zmanjšati bolečino, izboljšati funkcijo roke in ohraniti samostojnost pri vsakodnevnih opravilih.