Katere kolenske vezi

si pogosto poškodujemo?

Koleno je eden najbolj obremenjenih sklepov v našem telesu, zato ne preseneča, da so poškodbe kolenskih vezi pogost razlog za obisk ortopedske ambulante. Moja ambulanta ni pri tem nobena izjema. Sploh če se redno ukvarjate s športom, je razumevanje teh poškodb ključno za preprečevanje in pravilno ravnanje v primeru težav.

Zakaj nastanejo poškodbe kolenskih vezi?

Kolenske vezi so močne, a hkrati prožne strukture, ki stabilizirajo kolenski sklep. Poškodujejo se lahko pri nenadnih gibih, zasukih, padcih ali neposrednih udarcih. Najbolj pogosto se s temi težavami srečujejo športniki in aktivno prebivalstvo, lahko pa se zgodijo tudi pri vsakdanjih dejavnostih. Poleg nestabilnosti se ob poškodbi vezi lahko pojavijo tudi bolečina, oteklina in zmanjšana gibljivost kolena. 

V kolenu imamo štiri glavne vezi, ki lahko postanejo problematične:

Najbolj splošno znana  - najbrž ravno zaradi pogostosti poškodb - je sprednja križna vez (ACL). Naloga te vezi jepreprečevanje prekomernega premikanja golenice naprej ter nadzor rotacije med golenico in stegnenico. Pogosto se poškoduje pri nenadnih zasukih, skakanju ali udarcih med športnimi aktivnosti (recimo pri smučanju, košarki, nogometu in rokometu).  Zadnja križna vez (PCL) preprečuje prekomerno gibanje v nasprotno smer, namreč, da bi golenica drsela nazaj. Poškoduje se predvsem pri neposrednih udarcih v upognjeno koleno - pogosto v prometnih nesrečah ali pri kontaktnih športih. Notranja stranska vez (MCL) poteka po notranji strani kolena in preprečuje prekomerno ukrivljanje kolena navzven. Poškodba običajno nastane pri udarcu v zunanjo stran kolena, kar je pogosto pri nogometu ali smučanju. Zunanja stranska vez (LCL) poteka po zunanji strani kolena in preprečuje ukrivljanje kolena navznoter. Poškodbe nastanejo pri neposrednem udarcu v notranjo stran kolena.

Kako ugotovim, v čem je težava?

Najprej vedno opravim temeljit klinični pregled, pri katerem preverim stabilnost kolena z različnimi testi. Za natančnejšo oceno stopnje poškodbe pa paciente napotim na slikanje z magnetno resonanco (MR), ki pokaže ne le stanje vezi, temveč tudi morebitne dodatne poškodbe hrustanca ali meniskusov.

Zdravljenje – konzervativno ali kirurško

 Zdravljenje prilagodim glede na stopnjo poškodbe in klinično nestabilnost, ki jo ugotovim pri pregledu. Če gre za lažjo poškodbo in koleno ni nestabilno, se odločim za konzervativno zdravljenje. To pomeni, da pacientu svetujem počitek, hlajenje z ledom, kompresijo z elastičnim povojem in dvigovanje noge. Če ugotovim poškodbo stranske ali zadnje križne vezi, koleno stabiliziram s posebno opornico, ki zaščiti vez med procesom celjenja. Nato predpišem prilagojen fizioterapevtski program za krepitev stegenskih mišic in vaje za izboljšanje občutka za položaj kolena, kar poškodovancu pomaga povrniti občutek za pravilno delovanje kolena.

Kadar ugotovim hujšo poškodbo in očitno nestabilnost kolena, se pogosto odločim za kirurško zdravljenje – rekonstrukcijo vezi. Pacientom pojasnim, da bo po operaciji prišlo do občutne oslabelosti mišic, zato bodo potrebovali intenzivno in nadzorovano rehabilitacijo ter da bo polna vrnitev k športnim aktivnostim možna šele 9 do 12 mesecev po operaciji, odvisno od njegovega napredka.

Povezane vsebine:

 Varujmo svoja kolena: tvegani športi za sprednjo križno vez (asist. dr. Domen Stropnik, dr. med., spec. ortopedije)

Komu svetujem rekonstrukcijo sprednje križne vezi? (izr. prof. dr. Mohsen Hussein, dr. med., spec. ortopedije)

Video razlaga: Sprednja križna vez – poškodba in zdravljenje (Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije)