Se kite v rami res raztrgajo le ob poškodbi? 

Raztrganje kit rotatorne manšete je eden pogostejših vzrokov za bolečino v rami. Poškodbe teh kit se pričnejo pojavljati po 40. letu starosti, s staranjem pa tveganje zanje strmo narašča. Vzrok za to je starostna degeneracija kit. V nadaljevanju pojasnjujem, zakaj do nje pride, kateri dejavniki vplivajo nanjo in kakšno vlogo ima degeneracija kit pri raztrganju rotatorne manšete. 

Anatomija in funkcija rotatorne manšete

Rotatorna manšeta je skupno ime za kitna narastišča štirih mišic, ki potekajo iz sprednje in zadnje površine lopatice proti gornjemu delu nadlaktnice. Kite se zlijejo v enotno strukturo, ki objema zgornji del nadlaktnice kot nekakšna manšeta, od tu izhaja ime. Funkcionalno v telesu kite delujejo kot pripenjališča mišic na kost. Njihova naloga je prenašanje sil in navorov, ki jih ustvarjajo mišice, to pa omogoči premikanje sklepov. Strukturno so kite sestavljene iz snopov kolagenskih vlaken. To so močne, dolge proteinske molekule, ki delujejo podobno kot jeklenica. Pri prenašanju sil v proteinskih molekulah neprestano nastajajo poškodbe. Za popravljanje teh skrbijo celice imenovane fibroblasti. Fibroblasti razgrajujejo okvarjene molekule kolagena in tvorijo nove. Količina in presnovna aktivnost fibroblastov v kiti zato določa regeneracijski potencial kite.  

Vpliv staranja na kite

S staranjem število fibroblastov v kitah rotatorne manšete upada, poslabšuje se tudi prekrvavitev kit in s tem presnovna aktivnost fibroblastnih celic. Posledično se zmanjšuje regeneracijski potencial kit. V kitah se pričnejo zaradi nepopravljenih poškodb kolagena kopičiti mikro raztrganine. To postopno zmanjšuje njihovo odpornost na natezne obremenitve in jih dela bolj občutljive za poškodbe.  

Na starostno degeneracijo kit vpliva več dejavnikov:

Prva skupina so zunanji mehanični dejavniki. Sem spadajo pogosto intenzivno fizično obremenjevanje in nefiziološke zunanje sile na kito. Te so lahko posledica degenerativnih kostnih izrastkov, ki utesnjujejo kite ali pridobljenih nepravilnosti skeleta po predhodnih poškodbah.

Druga skupina so dejavniki, ki vplivajo na presnovno aktivnost kit. Med te uvrščamo povišane vrednosti holesterola, kajenje, nekatere hormonske motnje in druga stanja, ki neugodno vplivajo na mikrocirkulacijo in s tem na prekrvavitev kit. Kako pomembno vlogo pri raztrganju kit rotatorne manšete ima degeneracija, lahko sklepamo že po tem, da poškodb s popolnim raztrganjem kit praktično ne vidimo pri mladih odraslih.

Pri njih ob visoko energijskih poškodbah navadno nastanejo kostni odlomkiv predelu kitnih narastišč. Razlog za to je, da zdrave kite v mladosti prenesejo večjo natezno obremenitev kot kost. Pri preobremenitvi zato prva popusti kost. Kako velik vpliv ima degeneracije pri nastanku raztrganja kit rotatorne manšete priča tudidejstvo, da mnoga raztrganja teh kit, posebno po 60. letu starosti, nastanejo spontano.  

Raztrganje kit rotatorne manšete lahko torej nastane kot posledica poškodbe, zaradi nenadnega delovanja zunanjih dejavnikov in posledične preobremenitve kite. Da do pretrganja kite dejansko tudi pride, morajo biti v kiti prisotne degenerativne spremembe, ki jo delajo manj odporno. Pri mlajših, z manj izraženimi degenerativnimi spremembami, je za raztrganje običajno potrebna večja sila. S staranjem je potrebno vedno manj sile oziroma lahko do raztrganja pride spontano. Kako pospešeno s staranjem napreduje degeneracija kit, ponazarja podatek, da ima kar polovica 80. letnikov kite rotatorne manšete raztrgane. 

Kaj lahko storimo sami?

Kaj lahko torej za preprečitev raztrganja kit rotatorne manšete storimo sami? Procesov starostne degeneracije kit sicer ne moremo ustaviti, lahko pa z izogibanjem preobremenjevanju rotatorne manšete, z zmerno telesno aktivnostjo in zdravim načinom življenja zmanjšamo tveganje za nastanek poškodb rotatorne manšete. 

Po 40. letu zato odsvetujem treninge s težkimi utežmi, prav tako dolgotrajna in pogosta fizično zahtevna opravila, kjer je potrebno roke držati v prisilnem položaju nad rameni. Učinkovita preventiva je redna telesna vadba z zmernimi obremenitvami, ki vključuje vaje proti uporu za krepitev hrbtnih mišic ter vaje, ki spodbujajo pravilne vzorce gibanja lopatic. Ob pojavu prvih simptomov degenerativnega vnetja kit rotatorne manšete v smislu bolečin, ki se pojavljajo pri obremenitvah, je pomembno vzročno zdravljenje s primernim programom fizikalne terapije in prilagoditvijo obremenitev na način, da se težave ne ponavljajo.  

 Z zmernostjo pri športnih in fizičnih obremenitvah, preventivno skrbjo za dobro držo ter pravilni način gibanja ramen lahko sami pomembno zmanjšamo tveganje za poškodbe kit rotatorne manšete. 

Povezane vsebine:

Poškodbe ramenskih kit: operacija ali fizioterapija? (mag. Martin Mikek, dr. med., specialist ortopedije)

Kaj delam danes drugače pri rekonstrukciji kit rotatorne manšete? (mag. Martin Mikek, dr. med., specialist ortopedije)

Želim si, da bi prej prisluhnila svojemu telesu (zgodba pacientke Irene)

Izpahi rame - video razlaga (mag. Martin Mikek, dr. med., specialist ortopedije)