Sindrom karpalnega kanala: ko vas mravljinčenje v prstih zbuja tudi ponoči
21.01.2026
Pred kratkim je v moji ambulanti pomoč poiskal pacient, ki opravlja delo z veliko ponavljajočimi se gibi rok in zapestja. Na pregled je prišel zaradi postopno naraščajočega mravljinčenja v prstih – sprva občasnega in predvsem ponoči, kasneje pa tudi čez dan. Povedal je, da se je večkrat zbujal z občutkom otrple roke, bolečina pa se je občasno širila iz dlani po podlakti vse do rame.
Na podlagi opisa simptomov sem hitro posumil na sindrom zapestnega prehoda, eno najpogostejših obolenj roke. To stanje ni zgolj neprijetno, temveč lahko brez ustreznega zdravljenja vodi do trajnih poškodb živca. Prav zato je ob pojavu takšnih težav zelo pomembno, da čim prej poiščemo strokovno pomoč.
Utesnjen živec v ozkem kanalu na zapestju
Sindrom karpalnega kanala je stanje, pri katerem pride do utesnitve medianega živca v ozkem kanalu na zapestju, imenovanem karpalni kanal. Ta živec skrbi za občutek in gibanje v palcu, kazalcu, sredincu in delu prstanca. Ko se kanal zoži, živec ne more več normalno delovati, kar se kaže kot mravljinčenje, otrplost ali bolečina.
To ni redka težava; prizadene predvsem odrasle med 30. in 60. letom starosti. Pomembno je razumeti, da sindrom zapestnega prehoda ni povezan zgolj s pisarniškim delom, temveč lahko nastane tudi zaradi drugih obremenitev ali zdravstvenih dejavnikov. Še posebej dovzetne so ženske v nosečnosti ali menopavzi, predvsem zaradi hormonskih sprememb.
Prepoznajmo opozorilne znake pravočasno
Najbolj značilna simptoma, ki ju opisujejo pacienti, sta mravljinčenje in otrplost v prstih, pogosto tako izrazita, da jih zbujata ponoči. Mnogi omenjajo tudi občutek “iglic”, v napredovalih fazah pa imajo občutek mrtvih oziroma gluhih prstov. Bolečina se lahko širi navzgor po roki, včasih celo do komolca ali ramena.
Pogost znak je tudi šibkost v roki, ki se v vsakdanjem življenju pokaže kot težava pri držanju predmetov, na primer skodelice ali telefona. Simptomi se praviloma poslabšajo pri ponavljajočih se gibih, kot so tipkanje, vožnja ali dolgotrajno držanje telefona. Če težave trajajo več kot nekaj tednov, je to jasen znak, da je potreben pregled. Ignoriranje simptomov in odlašanje z obravnavo lahko namreč vodi do atrofije mišic v dlani in trajne izgube občutkov v prstih.
Zakaj je natančna diagnoza tako pomembna?
Ker so simptomi lahko podobni drugim stanjem, na primer težavam v vratni hrbtenici (kot je vratna hernija), obstaja možnost napačne razlage težav. Prav zato je natančna diagnoza ključnega pomena.
Sindrom karpalnega kanala ni nevarna bolezen, temveč mehanska težava. Diagnosticiramo ga s kliničnim pregledom, po potrebi pa diagnozo potrdimo z elektromiografijo (EMG). Če stanje ni ustrezno zdravljeno, lahko vodi v trajno šibkost mišic in nepopravljivo otrplost prstov, zato je zgodnje prepoznavanje simptomov izjemno pomembno.
Vzroki: ponavljajoči se gibi in pridruženi dejavniki
Glavni vzrok sindroma karpalnega kanala je povečan pritisk v karpalnem kanalu. Ta pritisk najpogosteje sprožijo ponavljajoči se gibi roke, kot so delo z računalnikom, uporaba vibrirajočih orodij ali športi, ki zahtevajo močan in dolgotrajen oprijem.
K nastanku težav prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so debelost, sladkorna bolezen, revmatoidni artritis ali poškodbe zapestja. Nosečnost pogosto povzroči začasen sindrom zapestnega prehoda zaradi zadrževanja tekočine v telesu. Tudi hipotiroza in ledvične bolezni lahko povzročijo otekanje tkiv in dodatno obremenitev živca. V praksi pogosto opažamo, da je pri posameznem pacientu prisotna kombinacija več dejavnikov.
Preventiva in zdravljenje: kaj lahko storimo?
Sindroma karpalnega kanala ni vedno mogoče povsem preprečiti, lahko pa tveganje pomembno zmanjšamo z ergonomskim delovnim mestom, pravilnim položajem zapestja in rednimi odmori. Kajenje in pomanjkanje gibanja stanje dokazano poslabšata.
Zdravljenje se praviloma začne konzervativno,z nošenjem nočne opornice za zapestje, protivnetnimi zdravili ter ciljno usmerjenimi razteznimi vajami. Če simptomi v treh do šestih mesecih ne popustijo, priporočamo kirurško sprostitev karpalnega kanala. Gre za hiter in varen poseg, ki običajno traja 10 do 15 minut in se izvede ambulantno.
Okrevanje je praviloma hitro. Večina pacientov se k lažjim delovnim opravilom vrne po približno dveh tednih, pri fizično zahtevnejšem delu pa po štirih tednih. Po operaciji sledi rehabilitacija, namenjena krepitvi roke in povrnitvi polne funkcije. Za dolgoročno preprečevanje ponovitve težav svetujemo ergonomske prilagoditve in redne vaje.
Najpomembnejše sporočilo pa ostaja enako: ne čakajte, da se simptomi poslabšajo. Zgodnje zdravljenje sindroma karpalnega kanala je najbolj učinkovito in omogoča hitro vrnitev v normalno, neboleče vsakdanje življenje.