Poškodbe hrustanca v kolenu: sodobne možnosti zdravljenja

Kaj je sklepni hrustanec

Hrustanec je čvrsta, a hkrati prožna struktura, ki kot tanka plast prekriva sklepne površine kosti. Sestavljajo ga kolagenska vlakna, ki tvorijo njegovo ogrodje, v katero so vpete hrustančne celice. Te celice izločajo medceličnino, odgovorno za njegovo elastičnost in odpornost.

Sklepni hrustanec nima lastne prekrvavitve, limfnih žil in ni oživčen. Njegova glavna naloga je omogočati gladko gibanje sklepov, zmanjševati trenje ter blažiti mehanske obremenitve.

Kako se hrustanec poškoduje

Do poškodbe hrustanca lahko pride nenadoma, zaradi prekomerne sile, ki deluje na hrustanec v določenem položaju, na primer ob neposrednem udarcu ali nepravilnem gibu, ali pa se pojavi zaradi ponavljajoče se tope sile, ki je posledica daljše preobremenitve sklepa.

Kako diagnosticiramo poškodbo hrustanca

Slikanje z magnetno resonanco (MRI) je najučinkovitejša preiskava, s katero lahko odkrijemo tudi manjše in razmeroma plitve okvare hrustančnega tkiva. V Artrosu uporabljamo za natančno oceno stanja hrustanca posebno kontrastno tehniko slikanja z MRI, imenovano dGEMRIC. Ta omogoča spoznavo majhnih poškodb in zelo zgodnjih oblik degeneracije hrustanca. S to tehniko slikanja lahko tudi spremljamo uspešnost regeneracijskega zdravljenja in popravo okvar hrustanca.

Kako zdravimo poškodbe hrustanca

Ko poškodbe hrustanca segajo do kosti (osteohondralne lezije), je operativno zdravljenje neizogibno. Obstaja več metod:

1. Spodbujanje naravnega celjenja (artroskopsko mikrofrakturiranje)
Gre za minimalno invaziven operativni poseg. Na poškodovani sklepni površini s posebnimi instrumenti ustvarimo drobne, mikroskopske razpoke. Te omogočijo, da iz kosti pod okvarjenim hrustancem v območje poškodbe priteče kri. S krvjo v prizadeto območje pridejo celice in proteini, ki se pod vplivom lokalnih dejavnikov preoblikujejo v vezivno hrustančno tkivo.

Nastalo tkivo je slabše kakovosti od prvotnega hrustanca in lahko sčasoma degenerira. Metoda je najučinkovitejša pri manjših okvarah hrustanca (do 2 cm²).

Foto: Mikrofrakturiranje kondila femurja

2. Presaditev lastnega hrustanca (ostehondralna avtograftna transplantacija)

Pri tej metodi odvzamemo kostno hrustančne čepe s pomočjo votlega instrumenta iz manj obremenjenega dela kolena ter jih prenesemo na mesto poškodbe na bolj obremenjenem delu sklepa. Metoda je primerna za manjše lezije (do 5 cm²). Njena glavna prednost je, da okvaro zapolnimo s hrustancem, ki je po lastnostih enak prvotnemu.

3. Implantacija lastnih hrustančnih celic (avtologna implantacija hondrocitov)

Gre za dvostopenjski postopek zdravljenja večjih poškodb hrustanca. V prvem koraku z artroskopijo odvzamemo majhen vzorec hrustančnega tkiva z manj obremenjenjenih predelov sklepnih površin. Pridobljene hodrocite (hrustančne celice) v laboratoriju namnožimo, kar traja 4 do 6 tednov. V drugem posegu namnožene hrustančne celice namestimo na celični nosilec in ga vstavimo na mesto poškodbe. Prednost metode je, da za zdravljenje uporabimo pacientove lastne celice.

4. Matične celice in nosilec - sodobna regenerativna metoda

Zdravljenje poškodb sklepnega hrustanca z uporabo biološkega nosilca (scaffolda) in matičnih celic predstavlja eno najsodobnejših bioloških metod regenerativne ortopedije.

Med posegom najprej odstranimo poškodovano in nestabilno hrustančno tkivo ter skrbno pripravimo ležišče okvare. Sledi namestitev biološkega nosilca (kolagenske ali hialuronske membrane oziroma tridimenzionalnega scaffolda). V nosilec nato vnesemo matične celice, ki omogočajo njihovo razmnoževanje ter spodbujajo nastanek novega, funkcionalnega hrustančnega tkiva.

5. Avtologna implantacija mletega hrustanca s PRP (enostopenjska regenerativna metoda)

Ta metoda predstavlja sodoben, enostopenjski pristop k zdravljenju poškodb sklepnega hrustanca. Združuje mehanski učinek avtolognega (lastnega) mletega hrustanca z biološkim delovanjem s trombociti obogatene plazme (PRP).

Postopek se začne z odvzemom pacientove venske krvi, iz katere pripravimo avtologno PRP. Sočasno odvzamemo tudi hrustančni presadek. Pri akutnih travmatskih poškodbah hrustanec najpogosteje odvzamemo z roba lezije (pri čemer je dopustno njeno minimalno razširjenje), redkeje pa z manj obremenjenih predelov kolenskega sklepa.

Odstranjen hrustanec se nato zmelje in vstavi v posebno napravo (Thrombinator™), kjer se obogati s PRP. Tako pripravljen presadek se nato artroskopsko nanese neposredno na mesto lezije.

Rehabilitacija po operaciji hrustanca

Rehabilitacijski protokol po zdravljenju hrustanca kolenskega sklepa mora biti individualiziran, saj je odvisen od anatomske lokacije poškodbe, vrste operacije in prisotnosti morebitnih sočasnih posegov na drugih strukturah kolena (npr. rekonstrukcija vezi, oskrba meniskusa).

Izzivi in nove možnosti zdravljenja

Poškodbe hrustanca močno vplivajo na kakovost življenja posameznika, saj povzročajo bolečino, omejeno gibljivost in oviranost pri delu ter vsakodnevnih aktivnostih. Zaradi specifične strukture in zelo omejene sposobnosti obnavljanja hrustančnega tkiva, predstavljajo te poškodbe velik strokovni izziv za medicinske strokovnjake.

Razvoj novih operativnih metod, ki jih že uporabljamo v praksi, kot so na primer uporaba avtolognega hrustanca, nosilca in matičnih celic predstavlja pomemben napredek znanosti na celičnem nivoju. Obenem pa temeljito spremljanje kliničnih izidov in kakovosti novonastalega hrustančnega tkiva omogoča zagotavljanje trajnih in uspešnih rezultatov zdravljenja.