Tečaj o roki in zapestju v Zagrebu: sodobni pristopi, ki jih prenašam v delo s pacienti

Od anatomije do konkretnih posegov

Dan se je začel z anatomijo in biomehaniko zapestja, torej s temeljnim znanjem, brez katerega je težko razumeti, zakaj enaka poškodba pri dveh pacientih pogosto zahteva povsem različno zdravljenje. Sledile so teme, ki jih v svoji ambulanti srečujem pogosto, zato so bile zame še posebej uporabne.

Poseben poudarek je bil namenjen poškodbi vezi med skafoidno in lunatno kostjo, torej skafolunatne vezi. Obravnavali smo tako artroskopsko kot odprto zdravljenje ter pomen hitre in natančne diagnostike. Razvila se je tudi tehtna debata o tem, kako nezdravljena nestabilnost postopoma vodi v obrabo zapestja, zato sta pravočasna diagnoza in odločitev o posegu tako pomembni.

Obravnavali smo tudi poškodbo ulnarne kolateralne vezi osnovnega sklepa palca, ki jo pacienti pogosto prepoznajo po bolečini in nestabilnosti po padcu, na primer pri smučanju. Sledili so zlomi zapestja in zlomi skafoidne kosti, vključno s sodobnimi načini učvrstitve s kompresijskimi sponkami. Pri zlomu skafoida je zanesljiva stabilizacija še posebej pomembna, saj slabo celjenje te kosti dolgo omejuje uporabo roke.

Del praktične delavnice je bil namenjen tudi uporabi ortobiologije pri kirurgiji roke in zapestja ter sodobnim stabilizacijskim sistemom (na primer InternalBrace in DynaNite) za oskrbo poškodb vezi in sklepov.

Artroza sedlastega sklepa

Dopoldne je bilo namenjeno tudi artrozi sedlastega sklepa, strokovno rizartrozi, torej obrabi sklepa na bazi palca. Predstavljene so bile artroskopske možnosti zdravljenja, artroplastike in tehnike stabilizacije, katerih skupni cilj je ohraniti čim boljšo funkcijo palca. Za paciente to pomeni manj bolečin pri vsakdanjih opravilih, kot so prijemanje, odpiranje kozarcev ali bolj fini gibi rok.

Kaj to pomeni za paciente v Artrosu

V Medicinskem centru Artros se ukvarjam s patologijo roke in zapestja, zato tovrstno izobraževanje jemljem kot pomemben del rednega dela. Tečaj ni spremenil temeljnega načela, po katerem se odločamo za zdravljenje, je pa razširil nabor tehnik, s katerimi to odločitev lahko utemeljim in prilagodim posameznemu pacientu.

Znanje o artroskopskih in odprtih tehnikah, o zlomih skafoida, o nestabilnosti zapestja ter o obrabi baze palca prenašam neposredno v pogovor s pacientom. Cilj ostaja enak: povrniti uporabno in čim manj bolečo roko ter s tem veselje do gibanja pri delu, športu in vsakdanjih opravilih.