Zakaj je zvin gležnja potrebno jemati resno?

Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb v aktivni populaciji, a hkrati tudi ena najbolj podcenjenih. Večina pacientov, ki našo fizioterapevtsko ambulanto obišče zaradi zvina gležnja, se poškoduje med športom ali pri nenadnem nerodnem gibu. Po nekaj terapijah pogosto povedo, da so pričakovali krajšo rehabilitacijo po na prvi pogled tako nedolžni in majhni poškodbi. 

Kaj se zgodi pri zvinu gležnja? 

Pri nerodnem koraku po stopnicah, pristanku iz visokega skoka, teku ali kontaktnem športu pride do hitrega obrata gležnja. Ob takšni poškodbi je lahko stopalo obrnjeno navzven (zvin notranjega gležnja) ali navznoter (zvin zunanjega gležnja), kar je najpogostejši primer zvina gležnja. 

Gre za poškodbe vezi okoli gležnja, ki se lahko: 

• pretegnejo in raztegnejo (blag zvin gležnja) 
• natrgajo (srednje hud zvin) ali 
• popolnoma pretrgajo, kar predstavlja hujši zvin gležnja. 

Če lahko stopim na nogo in hodim, verjetno ni zlomljeno? 

Pogosta zmota je, da zmožnost hoje avtomatsko izključi zlom. A to ne drži vedno. Pri zvinu gležnja lahko pride tudi do zloma kosti v stopalu ali gležnju – najpogosteje golenice, mečnice, nartnih kosti ali celo prstov. Zato je kljub zmožnosti hoje smiselno opraviti rentgensko slikanje, da se izključi morebiten zlom in se preprečijo zapleti pri celjenju. 

Kaj storiti v prvih dneh po poškodbi in ali je potrebna fizioterapija? 

Prvih nekaj dni (0-5. dan) se lahko pojavijo oteklina, hematom (modrice, podpludbe), bolečina v stopalu in gležnju, nezmožnost obremenjevanje gležnja in omejena gibljivost. V akutni fazi upoštevamo RICE protokol- R: rest, počitek, I: ice, led, C: compresion, kompresija, E: elevate, elevacija. V tej fazi opravimo tudi rentgensko slikanje in pregled pri zdravniku in/ali fizioterapevtu, odvisno od resnosti poškodbe. 

Kako poteka rehabilitacija? 

Veliko ljudi meni, da je zvin gležnja le kratkotrajna nevšečnost. Pri blažjih poškodbah okrevanje res poteka hitro, a težave se lahko vlečejo več mesecev ali celo do enega leta. Nepravilno zdravljen gleženj postane nestabilen, kar poveča tveganje za ponovne poškodbe in bolečine. 

V prvih dneh po poškodbi sta najpogostejša težava bolečina in oteklina. Za hitrejše zmanjšanje simptomov uporabljamo visokoenergetski laser (HIL) in tarčno radiofrekvenčno terapijo (TRT), ki pacientom pogosto že po prvi obravnavi omogočita lažje opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. 

Ko se stanje umiri, je ključno obnoviti polno gibljivost sklepa. S pomočjo manualne terapije fizioterapevt razgiba sklep in sprosti mehka tkiva, da se povrne normalno gibanje. Če gibljivost ni povsem vzpostavljena, se telo prilagodi z nepravilnimi vzorci hoje, kar povečuje tveganje za ponovne poškodbe in kronično nestabilnost. 

Osnova uspešne rehabilitacije je ciljno usmerjena vadba, ki vključuje raztezne vaje, nevromišični trening, vaje za ravnotežje in krepitev moči v celotnem obsegu giba. Program vaj vedno prilagodimo po začetni oceni gibljivosti in stabilnosti sklepa. Namen takšnega pristopa je ne le povrnitev funkcije, ampak tudi dolgoročna stabilnost in samozavest pri gibanju, kar omogoča varno in hitrejšo vrnitev k športu ali rekreaciji. 

Kaj pomeni uspešna rehabilitacija gležnja? 

Uspešna rehabilitacija gležnja pomeni, da se sklep povrne v stanje, ko lahko brez težav prenaša obremenitve, ki med tekom ali skakanjem dosežejo tudi 5- do 7-kratnik telesne teže. V zadnji fazi rehabilitacije zato vključimo vaje za tek, skoke in športno specifične gibe. Pri večini pacientov se po tem postopku simptomi popolnoma umirijo, kar jim omogoči varno vrnitev k športu in vsakodnevnim dejavnostim. Kljub temu pa raziskave kažejo, da približno 40% posameznikov po zvinu razvije kronično nestabilnost – ponavljajoče se zvine, občutek nestabilnosti ali trajne bolečine. Zato je ključno, da rehabilitacija poteka celovito in do popolne funkcionalne obnove sklepa, saj le tako zmanjšamo tveganje za dolgoročne zaplete in ohranimo zdravje gležnja.