Živina bitka onkraj tatamija: Od bolečine do zmage

Živina bitka onkraj tatamija: Od bolečine do zmage

»Juhu, končno je prišel ta dan. Konec moje kalvarije.

Verjeli ali ne: to je bila moja prva misel, ko sem na dan operacije odprla oči in odgrnila odejo,« iskrivo pripoveduje Živa. »Konec je neskončnih romanj od specialista do specialista v iskanju prave diagnoze, konec je vse večjega izgubljanja moči v roki. Krivulja se obrača navzgor.«

21-letna študentka je že 15 let predana judu. Šport je zanjo – pa naj se sliši še tako klišejsko – način življenja. »Judo mi je dal strukturo, temelje, disciplino, hkrati pa je to pot nenehnega odkrivanja in nadgrajevanja svojih sposobnosti. Delo, strast, veselje. In tako si res težko predstavljam dan brez treninga, sezono brez tekem,« je iskrena Živa, ki poleg nastopov v evropskem pokalu v judu deluje tudi kot športna sodnica.

Poškodba in naporna saga iskanja rešitve

Zgodilo se je v fitnesu, pri vajah za moč. Precej slišno je počilo in hipno zabolelo, ampak bolečina je kmalu popustila, zato Žive ni preveč skrbelo. “Nekoliko bova prilagodila treninge in stanje se bo popravilo,” je menil tudi trener.

Toda rama je imela drugačne načrte. Jeseni, ko so se začeli treningi v kimonih, se je stanje drastično poslabšalo. Bolečina se je stopnjevala, roka je postajala vedno šibkejša, obiski tatamija pa vse redkejši. “Preprosto ni šlo več. Ne samo pri treningih, tudi v vsakdanjem življenju me je poškodba zelo ovirala. Na primer, bolečine med obračanjem volana so postale neznosne,” se ob spominih namršči Živa. “Kot da ne bi šlo za mojo roko, kot da so vsa leta treningov izpuhtela v nič. Grozen občutek.”

Iskanje prave diagnoze je bilo skoraj kot iskanje svetega grala – pregled za pregledom, mnenje za mnenjem, a brez pravega odgovora. »Edino, kar obžalujem je, da se nisem že prej obrnila na Artros. Z njimi sem imela krasno izkušnjo že izpred desetih let, ko so mi pomagali pri težavah s koleni.

Preobrat: prava odločitev ob pravem času

In res – od prvega pregleda naprej je vse steklo gladko. Strokovna ekipa pod vodstvom dr. Mikeka ji je jasno razložila potek zdravljenja in novembra je že bila na operacijski mizi. 

“Zelo cenim, da tudi po posegu nisem bila prepuščena sama sebi – ekipa Artrosa me je spremljala, me dvakrat poklicala in preverila moje stanje, mi svetovala pri rehabilitaciji,” je zadovoljna Živa.

A tudi pacientka sama ni čakala križem rok in je na okrevanje mislila že pred posegom. Skrbno se je pripravljala s pomočjo kineziologa, kar se ji sedaj bogato obrestuje.  "Rama je iz dneva v dan boljša. Vozim že brez težav nadaljujem z vadbo s kineziologom in vem, da se bližam popolnemu okrevanju," pravi z optimizmom.

Njena največja želja? Vrnitev na tatami, pa tudi v vlogo športne sodnice, med prijatelje. A tokrat ne gre le za telo - "Premagati moram še omejitve in strahove v glavi." Pri borilnih športih, tudi pri judu, ne gre le za fizično moč, temveč tudi za um. In Živa je pripravljena zmagati.

POVEZANE VSEBINE:

Članek: 5 dejavnikov, ki jih upoštevam pri zdravljenju ponavljajočih se izpahov rame (mag. Martin Mikek, spec. ortopedije)

Sklop video razlag o nestabilnosti ramenskega sklepa