Obraba hrustanca kolenskega sklepa

Kolenski sklep je eden izmed sklepov, ki je pogosto poškodovan, kar posledično vodi v obrabne procese sklepnega hrustanca. Ob poškodbi lahko pride do manjših lokaliziranih poškodb hrustanca, raztrganin vezi ali meniskusov. V nekaj letih to ob neustreznem ukrepanju lahko privede do obrabnih sprememb hrustanca, ki postanejo simptomatske in pogosto tudi nepovratne. Hrustanec nima lastnega žilja, tako da se prehranjuje izključno z difuzijo oz. širjenjem hranil in kisika preko sklepne tekočine, kar pa je v primerjavi s prekrvitvijo mišice bistveno počasnejše.

Posledično je tudi regeneracija hrustanca počasna ali celo onemogočena. Proces obrabe hrustanca se lahko prične že kmalu po 30. letu, vendar je v začetku povsem asimptomatski. Poškodbe ta proces le še pospešijo. Prvi znak obrabe je bolečina pri težjih obremenitvah, ki ji sledi otekanje. Kasneje se pojavijo slabša gibljivost, stalna oteklina in bolečina pri dnevnih aktivnostih in v mirovanju.

Prepoznajte simptome

Vodilni simptom obrabe hrustanca kolenskega sklepa je bolečina v predelu, kjer je obraba prisotna. To je lahko na notranji ali zunanji strani kolena ali pod pogačico. Pri napredovali obrabi sklepnega hrustanca je lahko prisotna v celotnem kolenu. Običajno se stopnjuje pri hoji po stopnicah navzdol. Težave lahko olajšajo antirevmatiki, razgibavanje in gibanje v razbremenjenem položaju ali z minimalno obremenitvijo (kolesarjenje, plavanje).

Alarm za obisk ortopeda

Pri bolečini v kolenu, ki traja več tednov in se stopnjuje pri hoji navzdol lahko utemeljeno sumimo na okvaro ali poškodbo hrustanca. Če se ob tem pojavljata tudi otekanje in slabša gibljivost, je nujen pregled pri specialistu ortopedu.

Pot do diagnoze
Metode zdravljenja

Pot do diagnoze

Natančnemu pregledu s strani specialista ortopeda obvezno sledi rentgensko slikanje (RTG) obeh kolenskih sklepov. Ob sumu na obrabo hrustanca je potrebno napraviti rentgenske posnetke v stoječem položaju, kar nam pokaže realno širino sklepne špranje kolena na podlagi katere sklepamo o stopnji obrabe hrustanca. Za natančnejšo opredelitev stanja hrustanca je potrebna magnetna resonanca kolena (MRI). Za razliko od običajne MRI preiskave, ki pokaže samo sliko stanja, vam nudimo v našem centru metodo biokemijskega slikanja dGERMIC, ki izmeri biološko strukturo hrustanca, na podlagi tega pa pokaže, kakšna je poškodba, koliko je stara oziroma sveža in kakšna je njena velikost oz. globina.

Metode zdravljenja

Pri začetnih do zmernih stopnjah obrabe hrustanca neredko svetujemo izvedbo minimalno invazivnega artroskopskega posega. S tem odstranimo obrabljene in poškodovane dele hrustanca ter meniskov, ob tem pridobimo dodatne informacije o stanju hrustanca. Glede na slednje se lahko odločimo za dodatno biološko zdravljenje kot je terapija z matičnimi celicami, koncentrirano trombocitno plazmo (Orthokin) ali pa s hialuronsko kislino. V primeru izključno simptomatskega zdravljenja obrabe kolenskega sklepa se lahko poslužimo injekcij kortikosteroida (blokada). V primeru, da je proces obrabe hrustanca tako napredoval, da so vse malo invazivne metode zdravljenja hrustanca izčrpane, pride v poštev razmislek o vstavitvi proteze kolenskega sklepa.

Pomemben del zdravljenja obrabe hrustanca kolena je vedno tudi fizikalna terapija. Ta obsega individualno kinezioterapijo ter protibolečinska obsevanja kot sta super magnetoterapija (SIS) in tarčna radiofrekvenčna terapija (TRT), pa tudi obsevanje za spodbujanje prekrvljenosti tkiv kot je visoko energijska laserska terapija (HIL/HILT). Obenem svetujemo redne izometrične vaje za obkolenske mišice in predvsem stegensko štiriglavo mišico ter razgibavanje oz. pridobivanje gibljivosti tudi doma. Od športnih aktivnosti se priporoča zmerno kolesarjenje, plavanje in nordijska hoja po ravnem. Odsvetujemo kontaktne športe (nogomet, košarka, rokomet, odbojka), teke na daljše razdalje (več kot 5 km), daljšo hojo in tek navzdol.