Gre za minimalno invaziven operativni poseg s katerim sprostimo medialni živec v zapestnem prehodu.
Pri sindromu zapestnega prehoda pride do utesnitve medialnega živca v zapestju. Značilni znaki so bolečina, mravljinčenje in otrplost palca, kazalca, sredinca ter notranje strani prstanca.
Težave so izrazitejše ponoči. V več kot polovici primerov se težave pojavijo v obeh dlaneh. Pogosteje se pojavlja pri fizični delavcih, osebah z višjim indeksom telesne teže, nosečnicah in pacientih z revmatoidnim artritisom.
Za postavitev diagnoze je najprej potreben klinični pregled plastičnega kirurga, ki v začetnih fazah tega obolenja lahko posumi na utesnitev medianega živca, pri napredovalem obolenju pa lahko že tudi postavi diagnozo. Za natančno opredelitev stopnje okvare živca in spoznavo zgodnjih oblik utesnitve je potrebno izvesti elektromiografijo (EMG) rok.
Tekom operacije karpalnega kanala kirurg razbremeni medianus; to je glavni živec, ki poteka skozi karpalni kanal in oživčuje palec, kazalec, sredinec ter del prstanca.
Ta živec je pri sindromu karpalnega kanala utesnjen zaradi zadebeljene prečne vezi ali povečane napetosti struktur v kanalu. S sprostitvijo prečne vezi se prostor v kanalu poveča, pritisk na živec pa se zmanjša, kar omogoči postopno izboljšanje občutka, zmanjšanje mravljinčenja ter povrnitev normalnega delovanja roke.
Neposredno po operaciji svetujemo hlajenje predela zapestja večkrat dnevno, saj to učinkovito zmanjšuje oteklino in bolečino. Po odpustu dobi pacient ustrezno protibolečinsko terapijo ter natančna navodila specialista glede dovoljenih obremenitev in gibanja z roko.
Pomemben del zgodnje rehabilitacije so posebne vaje za razgibavanje prstov in zapestja, ki preprečujejo okorelost in pospešujejo vračanje normalne funkcije. V naslednjih tednih se postopoma dodajajo vaje za krepitev oprijema in koordinacije, kar omogoča čim hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim in delovnim aktivnostim.
Zaradi minimalne invazivnosti je okrevanje relativno kratko. Mesec dni po operaciji so dovoljene že manjše do zmerne aktivnosti z roko. Pravočasna sprostitev živca še pred razvojem mišičnih atrofij zagotovi polno povrnitev funkcionalnosti dlani.