Poškodba sprednje križne vezi

Ob poškodbi se pojavita bolečina in otekanje kolena. Glavni simptom poškodbe sprednje križne vezi je občutek nestabilnosti v kolenu že pri preprostih aktivnostih (nestabilnost pri hoji po stopnicah navzdol), ki je še izrazitejši med športnimi aktivnostmi. Pacienti povedo, da jim koleno »uhaja« naprej. Kadar se sočasno pojavljajo še boleči preskoki v kolenu, to nakazuje na sočasno poškodbo meniska.

Da morate obiskati ortopeda vam sporoča bolečina v kolenu, ki po poškodbi traja več kot 5 tednov, ob tem pa se pojavlja občutek nestabilnosti kolenskega sklepa že pri dnevnih aktivnostih. Pomemben znak je tudi zmanjšanje obsega gibljivosti in vztrajanje otekline.

Natančen klinični pregled specialista ortopeda je ključen za postavitev diagnoze. Sledi slikovna diagnostika, ki zajema RTG slikanje in MRI kolena. Slednja preiskava nam potrdi naše klinične ugotovitve ter natančno opredeli stopnjo poškodbe sprednje križne vezi. 

Pri manj aktivnih pacientih oz. športnikih, ki se ne ukvarjajo z visoko rizičnimi športi ter pri starejših pacientih, ki imajo tudi druga spremljajoča obolenja, se pogosto odločimo za konzervativno zdravljenje. S fizikalno terapijo, ki zajema individualno kinezioterapijo, manualno terapijo ter protibolečinska obsevanja kot so visoko intenzitetni laser (HIL), super magnetoterapija (SIS) in tarčna radiofrekvenčna terapija (TRT) umirimo razdražen, poškodovan sklep. Pacienta naučimo pravilnega izvajanja vaj za krepitev obkolenskih mišičnih skupin in mu priporočimo primerne športne aktivnosti v času rehabilitacije.

V primeru vztrajanja občutka nestabilnosti in pri aktivnih športnikih svetujemo kirurško zdravljenje. Pri tem gre za rekonstrukcijo sprednje križne vezi, za kar najpogosteje uporabimo lastni presadek kite mišice semitendinosus, ki nima pomembnejše funkcije pri gibanju in stabilnosti kolena in jo preprosto odvzamemo med samim posegom. Z namestitvijo lastnega presadka kite na anatomsko mesto poškodovane sprednje križne vezi le to poustvarimo in tako ponovno zagotovimo stabilnost kolena. S posegom pomembno zmanjšamo tveganje za razvoj dodatnih poškodb hrustanca ali meniskov in posredno tudi tveganje za kasnejši razvoj obrabe kolenskega sklepa.