Osteoartristis ramenskega sklepa

Znaki obrabe ramenskega sklepa so razmeroma neznačilni. Sprva se v sklepu pojavljajo občasne bolečine, ki se ob aktivnosti stopnjujejo. Lahko se pojavijo preskoki ali zatikanje sklepa. Z napredovanjem bolezni se prične zmanjševati obseg gibljivosti, praviloma najprej opazimo zmanjšanje obsega zunanje rotacije.

Na pregled k specialistu ortopedu se je priporočljivo odpraviti ob nejasnih, kroničnih bolečinah v rami, ob zmanjševanju obsega gibljivosti rame ter ob občutku zatikanja in bolečih preskokih v sklepu, saj so to značilni znaki osteoartritisa ramenskega sklepa.

S kliničnim pregledom lahko ocenimo obseg omejene gibljivosti rame. V primeru preskokov ter zatikanja v sklepu lahko že ob pregledu posumimo na obrabo hrustanca. Pri napredovalih oblikah obrabe lahko diagnozo postavimo z rentgenskim slikanjem, kjer vidimo kostne izrastke in spremembe oblike sklepnih površin. Zgodnje faze obrabe sklepa diagnosticiramo z magnetno resonanco (MRI), pri čemer uporabimo posebno biokemično tehniko slikanja, imenovano dGEMRIC. Ta nam prikaže spremembe v samem hrustancu še pred razvojem propada hrustanca. Takšna zgodnja diagnostika nam omogoča, da z uporabo sodobnih bioloških metod zdravljenja bolezen zavremo in tako odpravimo ali omilimo simptome ter preprečimo nadaljnje propadanje sklepa. 

Klasično zdravljenje osteoartritisa (obrabe sklepnega hrustanca) temelji na razbremenitvi sklepa, predpisu antirevmatičnih zdravil in fizikalni terapiji. S takšnim zdravljenjem skušamo zmanjšati ali prehodno odpraviti simptome osteoartritisa, zlasti bolečino in otekanje sklepa. Sodobna zdravljenja skušajo vplivati na biologijo hrustanca in zavreti naravni potek obolenja. Prvo takšno biološko zdravljenje je bila terapija s koncentrirano trombocitno plazmo (Ortokin), kjer zdravimo okvaro hrustanca s telesu lastnimi proteini, ki spodbujajo regeneracijo tkiva. Pridobimo jih iz pacientove krvi s posebnim postopkom centrifugiranja in aktivacije trombocitov. Najnovejše metode zdravljenja temeljijo na lastnih matičnih celicah, ki jih lahko pridobimo iz maščobe ali kostnega mozga pacienta. Te celice imajo sposobnost, da se spremenijo v hrustančne celice in tako aktivno vplivajo na obnovo obrabljenega hrustanca.