Dupuytrenova bolezen roke

Dupuytrenova bolezen se začne z nastankom majhnih trdih vozličkov v dlani, najpogosteje na področju pod prstancem ali mezincem. Vozlički se lahko sčasoma povežejo v vrvasto zadebelitev pod kožo, ki napenja kožo in postopno povleče prst proti dlani.
Značilno je, da se prst ne more več popolnoma iztegniti – najprej delno, kasneje pa lahko ostane v »zaklenjenem« upognjenem položaju. V začetni fazi bolezen ni boleča, sčasoma pa povzroča omejitve pri opravilih, kot so rokovanje, držanje predmetov ali oblačenje.

Na pregled je priporočljivo priti, ko se pojavijo prvi trdi vozlički ali zadebelitve v dlani, še preden pride do trajnejšega upogiba prstov.
Zgodnji pregled je pomemben, ker se lahko z ustreznim spremljanjem in pravočasnim posegom upočasni napredovanje bolezni in ohrani gibljivost prstov.
Če se prsti ne iztegnejo več popolnoma, je pregled pri ortopedu ali ročnem kirurgu nujen za oceno primernosti posega.

Diagnoza je večinoma klinična; zdravnik ugotovi značilne vozliče, zadebeljene tračke in omejen izteg prstov.
Včasih se za oceno napredovanja bolezni uporablja t. i. Huestonov test: če bolnik z dlanjo ne more popolnoma položiti roke na mizo, je kontraktura že prisotna.
Slikovne preiskave običajno niso potrebne, razen če obstaja dvom o drugi bolezni.

Pri manjših, nebolečih vozličkih in brez pomembne omejitve gibljivosti se zdravljenje običajno začne z opazovanjem in rednimi kontrolami.
Pomembno je spremljati napredovanje, izvajati raztezne vaje ter ohranjati gibljivost prstov. Pri nekaterih bolnikih se lahko v zgodnji fazi uporabi tudi enzimsko zdravljenje (kolagenaza), čeprav ta metoda v Sloveniji ni rutinsko dostopna.

Če bolezen napreduje in se pojavijo izrazitejši trački, se lahko izvede perkutana iglična fasciotomija – postopek, pri katerem zdravnik s tanko iglo prekine zadebeljene tračke skozi kožo. Poseg poteka ambulantno, okrevanje je hitro, a možnost ponovitve bolezni ostaja večja.

Pri napredovalih oblikah, kjer so prsti že močno skrčeni, se izvede kirurška fasciektomija. Pri tem posegu kirurg odstrani obolele tračke veziva, kar omogoči izteg prstov. Rezultati so trajnejši, vendar je okrevanje daljše – odvisno od obsega posega in prizadetosti prstov. Operacija se lahko opravi v lokalni, prevodni ali splošni anesteziji, odvisno od obsega bolezni in bolnikovega stanja. Po operaciji je pomembna fizioterapija in redno razgibavanje prstov, da se prepreči ponovna togost.