TEŽAVE

Dupuytrenova bolezen roke

Hero Image
Opis težave

Dupuytrenova bolezen, imenovana tudi Dupuytrenova kontraktura, je dedna motnja vezivnega tkiva, pri kateri se v dlani in prstih postopno tvorijo čvrsti vozliči. Ti se sčasoma povežejo v vrvasto strukturo, ki se napne in povleče prste proti dlani. Najpogosteje sta prizadeta prstanec in mezinec, zaradi česar postane popoln izteg prstov onemogočen.


Bolezen napreduje počasi in običajno ni boleča, vendar lahko v napredovalih fazah oteži opravljanje vsakodnevnih opravil. Pogosteje se pojavlja pri moških nad 50 let, sladkornih bolnikih in kadilcih, pa tudi pri tistih, ki imajo družinsko nagnjenost k tej bolezni.

1
Kako prepoznati?

Dupuytrenova bolezen se začne z nastankom majhnih trdih vozličkov v dlani, najpogosteje na področju pod prstancem ali mezincem. Vozlički se lahko sčasoma povežejo v vrvasto zadebelitev pod kožo, ki napenja kožo in postopno povleče prst proti dlani.
Značilno je, da se prst ne more več popolnoma iztegniti – najprej delno, kasneje pa lahko ostane v »zaklenjenem« upognjenem položaju. V začetni fazi bolezen ni boleča, sčasoma pa povzroča omejitve pri opravilih, kot so rokovanje, držanje predmetov ali oblačenje.

2
Kdaj na pregled?

Na pregled je priporočljivo priti, ko se pojavijo prvi trdi vozlički ali zadebelitve v dlani, še preden pride do trajnejšega upogiba prstov.
Zgodnji pregled je pomemben, ker se lahko z ustreznim spremljanjem in pravočasnim posegom upočasni napredovanje bolezni in ohrani gibljivost prstov.
Če se prsti ne iztegnejo več popolnoma, je pregled pri ortopedu ali ročnem kirurgu nujen za oceno primernosti posega.

3
Diagnostika

Diagnoza je večinoma klinična; zdravnik ugotovi značilne vozliče, zadebeljene tračke in omejen izteg prstov.
Včasih se za oceno napredovanja bolezni uporablja t. i. Huestonov test: če bolnik z dlanjo ne more popolnoma položiti roke na mizo, je kontraktura že prisotna.
Slikovne preiskave običajno niso potrebne, razen če obstaja dvom o drugi bolezni.

4
Zdravljenje

Pri manjših, nebolečih vozličkih in brez pomembne omejitve gibljivosti se zdravljenje običajno začne z opazovanjem in rednimi kontrolami.
Pomembno je spremljati napredovanje, izvajati raztezne vaje ter ohranjati gibljivost prstov. Pri nekaterih bolnikih se lahko v zgodnji fazi uporabi tudi enzimsko zdravljenje (kolagenaza), čeprav ta metoda v Sloveniji ni rutinsko dostopna.

Če bolezen napreduje in se pojavijo izrazitejši trački, se lahko izvede perkutana iglična fasciotomija – postopek, pri katerem zdravnik s tanko iglo prekine zadebeljene tračke skozi kožo. Poseg poteka ambulantno, okrevanje je hitro, a možnost ponovitve bolezni ostaja večja.

Pri napredovalih oblikah, kjer so prsti že močno skrčeni, se izvede kirurška fasciektomija. Pri tem posegu kirurg odstrani obolele tračke veziva, kar omogoči izteg prstov. Rezultati so trajnejši, vendar je okrevanje daljše – odvisno od obsega posega in prizadetosti prstov. Operacija se lahko opravi v lokalni, prevodni ali splošni anesteziji, odvisno od obsega bolezni in bolnikovega stanja. Po operaciji je pomembna fizioterapija in redno razgibavanje prstov, da se prepreči ponovna togost.

Zdravniki specialisti
Vračamo veselje do gibanja
Celovita obravnava težav s sklepi in gibalnim sistemom
NAROČITE SE NA PREGLED