5 stvari, ki jih moram

vedeti pred EMG preiskavo

1. »EMG« je žargonski izraz za elektromiografijo - preiskavo, s katero ocenjujemo funkcijo mišičnih in živčnih vlaken. 

EMG zajema dve vrsti meritev. Prve so meritve prevajanja, pri katerih na površino kože nalepimo elektrode, preko kože z blagim električnim dražljajem vzdražimo živec in merimo odziv nad mišico ali živcem. Nato pogosto sledi še igelna elektromiografija (EMG v ožjem smislu besede), pri kateri tanko igelno elektrodo vbodemo v mišico in merimo aktivnost vlaken v mirovanju in ob aktivnosti. Namen preiskave je ugotoviti, če je prisotna okvara živčnih ali mišičnih vlaken.

2.  EMG pomaga ugotoviti mesto okvare živčno-mišičnega sistema ter možnost okrevanja

S preiskavo lahko ugotovimo, kje je mesto okvare živčnih vlaken, kakšne vrste je okvara (poškodovana so lahko sama živčna vlakna ali izolacijska ovojnica živca). Ugotovimo tudi, kako huda je okvara, ali se živec že obnavlja oziroma kakšna je možnost okrevanja.

V primeru nenormalnega izvida ločimo med sistemsko boleznijo živčevja (npr. polinevropatija, bolezen motoričnega nevrona) in okvaro posameznega živca. Vzrok okvare je včasih jasen že ob preiskavi, včasih pa je za ugotavljanje vzroka potrebna dodatna obravnava  - slikovne, laboratorijske preiskave itd.

3.     EMG ni nevarna preiskava

Med preiskavo preiskovanec čuti električne dražljaje, ki so lahko nekoliko neprijetni, vendar niso nevarni.  Pri igelni EMG je potreben vbod v mišico, ki lahko povzroči kratkotrajno bolečino, je pa večini manj neprijeten od npr. jemanja krvi in tudi krvavitve po vbodu ni ali je minimalna. O drugih neprijetnostih pacienti ne poročajo, ob skrbni izvedbi izurjenega nevrologa ne prihaja do zapletov.

Preiskavo lahko izvedemo tudi ob prisotnosti srčnih vzpodbujevalnikov in drugih modernih medicinskih elektronskih naprav ter tudi ob jemanju zdravil proti strjevanju krvi. Ker pa je izbor meritev včasih smiselno prilagoditi, mora bolnik na to zdravnika pred pričetkom preiskave opozoriti.

4. Za dobro izvedeno preiskavo so potrebni dobri podatki 

 Vsaka preiskava je individualna in neke vrste detektivska naloga ugotavljanja, kje je okvara in kakšna je. Ocenimo lahko funkcijo večine živcev in živčnih korenin ter praktično katerekoli mišice v telesu. Izbor meritev sledi anatomiji (zato morda mesto merjenja ne bo vedno na mestu, kjer bolnik čuti najizrazitejše težave) in klinični sliki – torej opisu simptomov in najdbam pri kliničnem pregledu. Zato je pomembno, da bolnik svoje težave čim natančneje opiše in da ima s seboj izvide morebitnih prehodnih preiskav.

5. Informacija je na voljo takoj po  opravljeni preiskavi.

Nevrolog, ki izvaja EMG, najdbe sproti sestavlja v celoto. Takoj po končani preiskavi preiskovanec dobi razlago o rezultatih preiskave. Kasneje prejme še natančen pisni izvid, namenjen pacientu in drugim zdravnikom.

V Artrosu preiskavo EMG izvaja dr. Mojca Kirbiš, dr. med., spec. nevrologije. Več o preiskavi preberite tukaj.