Revmatoidni artritis: vnetna bolezen, ki napada sklepe

Revmatoidni artritis (RA) je kronična avtoimunska bolezen, ki prizadene sklepe in lahko vodi do resnih poškodb, če ni pravočasno zdravljena. Pogosto ga zamenjujejo z osteoartritisom, vendar gre za dve povsem različni bolezni – medtem ko je osteoartritis degenerativna bolezen, pri kateri pride do obrabe hrustanca, je revmatoidni artritis vnetna bolezen, ki nastane zaradi napada imunskega sistema na lastne sklepe.

Razlika med vnetnimi in degenerativnimi spremembami

Pri revmatoidnem artritisu imunski sistem napačno prepozna lastna tkiva kot tuja in sproži vnetje v sklepih. To vnetje povzroča otekanje, bolečino in postopno poškodbo sklepnega hrustanca ter kosti. Vnetni proces lahko prizadene tudi številne druge organske sisteme. Po drugi strani je osteoartritis posledica obrabe sklepov zaradi staranja, poškodb ali prekomerne obremenitve. Pri tej bolezni ne gre za vnetje, temveč za postopno izgubo sklepnega hrustanca, kar vodi v bolečino in zmanjšano gibljivost.

Simptomi revmatoidnega artritisa

RA se običajno začne postopoma, simptomi pa se lahko razvijajo skozi več mesecev ali let. Najpogostejši simptomi so:

• Jutranja okorelost, ki traja več kot eno uro.
• Otekanje in bolečine v sklepih, najpogosteje v zapestjih, prstih na rokah in nogah.
• Simetrična prizadetost sklepov, kar pomeni, da so prizadeti isti sklepi na obeh straneh telesa.
• Utrujenost, izguba apetita in rahla vročina, ki so posledica sistemskega vnetja.
• Postopno iznakaženje sklepov, če bolezen napreduje brez ustreznega zdravljenja.

Primer pacientke

Maja, 35-letna učiteljica, se je nekaj mesecev zbujala z bolečinami v rokah. Najprej je krivila stres in delo za računalnikom, toda kmalu je opazila, da se njeni prsti zjutraj komajda premikajo. Ko so se začeli pojavljati otekli in vroči sklepi, je obiskala zdravnika. Po preiskavah je izvedela, da ima revmatoidni artritis. Čeprav jo je diagnoza prestrašila, je s pomočjo revmatologa in sodobnih zdravil uspela obdržati nadzor nad boleznijo in danes še vedno aktivno opravlja svoje delo.

Kako poteka zdravljenje pri revmatologu?

Ko bolnik obišče revmatologa, se zdravljenje začne s temeljitim pregledom in diagnostiko, ki običajno vključuje krvne preiskave (za ugotavljanje vnetnih markerjev in protiteles, kot je RF ali anti-CCP) ter slikovne preiskave (rentgen, ultrazvok ali magnetna resonanca).

Zdravljenje revmatoidnega artritisa poteka na več ravneh:

• Protivnetna zdravila (npr. nesteroidna protivnetna zdravila – NSAID) lajšajo bolečine in zmanjšujejo vnetje.
• Bazična zdravila (csDMARDs), kot sta metotreksat, leflunomid in sulfasalazin, upočasnjujejo napredovanje bolezni.
• Biološka zdravila, ki ciljajo na specifične dele imunskega sistema, se uporabljajo, če csDMARDs ne učinkujejo ali imajo stranske učinke.
• Fizioterapija in prilagojen življenjski slog pomagata pri ohranjanju gibljivosti in zmanjšanju bolečin.

Revmatolog spremlja bolnika skozi celoten potek zdravljenja, prilagaja terapijo glede na napredovanje bolezni in morebitne stranske učinke zdravil. Pravočasno zdravljenje lahko prepreči trajne poškodbe in bolniku omogoči normalno življenje kljub diagnozi.

Zaključek 

Revmatoidni artritis je resna bolezen, ki zahteva celosten pristop in sodelovanje med bolnikom in zdravnikom. Zgodnje odkrivanje in pravočasno zdravljenje lahko močno izboljšata kakovost življenja in preprečita trajne posledice. Če opazite dolgotrajne bolečine, otekanje sklepov rok in okorelost sklepov, ne odlašajte z obiskom pri specialistu – zgodnje ukrepanje je ključ do uspešnega obvladovanja bolezni.

Povezane vsebine:

Ankilozirajoči spondilitis