Biološka augmentacija pri zdravljenju poškodbe meniskusa

Šivanje meniskusa je smiselno predvsem pri akutnih poškodbah, mlajših pacientih in primerni konfiguraciji zatrganine. Tehnično je šivanje meniskusa nekoliko zahtevnejši poseg v primerjavi z delno odstranitvijo meniskusa. Težave v uspešnosti zdravljenja pa praviloma ne predstavlja zmožnost zašitja, ampak sposobnost zacelitve poškodovanega meniskusa.

Dva meniskusa v kolenu

Meniskus je hrustančno tkivo, ki je slabo prekrvavljeno. V zunanjem delu meniskusa, ki je v kontaktu s sklepno ovojnico (rdeča cona), je prekrvavitev dobra, zato se poškodbe v tem delu meniskusa praviloma zacelijo dobro. V notranjem prostem delu meniskusa (bela cona) in v vmesnem delu (rdeče-bela cona) je prekrvavitev slaba, zato je pri zašitju tovrstnih poškodb uspešno zdravljenja slabša.

Rezultati so dobri predvsem pri sočasni rekonstrukciji sprednje križne vezi (ACL), saj ob posegu pride v koleno ogromno rastnih faktorjev. Pri izolirani poškodbi meniskusa je uspešnost zacelitve poškodovanega meniskusa slabša.

Postopki za izboljšanje celjenja

Za izboljšanje potenciala celjenja zato pri šivanju meniskusa lahko uporabljamo različne tehnike, ki izboljšajo prekrvavitev oziroma izboljšajo mikrookolje in spodbudijo celjenje slabo prekrvavljenega tkiva.

Najpogostejši postopki so:

●      Abrazija sinovije (rasping): Enostavna intraoperativna tehnika, pri kateri povzročimo manjšo poškodbo sklepne ovojnice, ki sproži lokalno vnetno-reparativni odziv in proliferacijo žilnega tkiva.

●      Trepanacija: Z iglo ali posebnim instrumentom ustvarimo kanale od vaskularne do avaskularne cone.

●      Mikrofrakture: S posebnim inštrumentom povzročimo majhne luknje interkondilarno, skozi katere v sklep po posegu pridejo rastni faktorji in celice kostnega mozga.

●      Fibrinski ali krvni strdek: Strdek, ki ga pridobimo iz venske krvi in ga med operacijo vstavimo v razpoko.

●      PRP (trombocitna plazma): Aplikacija med operacijo v področje razpoke ali kot intraartikularne injekcije po operaciji.

●      Aspirat kostnega mozga / koncentrat (BMAC), mezenhimske matične celice: Aplicirati jih je možno med posegom ali kot dodatno zdravljenje.

Starejši sočasni posegi kot so abrazija sinovije, trepanacija in mikrofrakture so nekoliko izboljšale uspešno šivanja meniskusa in jih rutinsko uporabljamo. Novejša zdravljenja s trombocitno plazmo in matičnimi celicami so obetavna, vendar se rutinsko še ne uporabljajo.

Ali bo meniskus mogoče zašiti in ali bo biološka augmentacija smiselna, je odvisno od več stvari:

●      od vrste in mesta razpoke,

●      od starosti in kakovosti tkiva,

●      od tega ali gre za sočasno rekonstrukcijo sprednje križne vezi ali za izolirano poškodbo.

Fizioterapevstka podpora po posegu

Pomembna je tudi dosledna pooperativna rehabilitacija in postopno obremenjevanje in razgibavanje kolena, saj je zašit meniskus v prvi fazi potrebno zaščititi. Po prvotni fazi razbremenitve je potrebno postopno večanje obremenitev in krepitev mišic pod nadzorom izkušenega fizioterapevta.