Kaj pomaga pri bolečinah v vratu?

Kot fizioterapevt se vsakodnevno srečujem z ljudmi, ki jih pestijo bolečine v vratu – od blage napetosti, “heksenšusa” oz. otrdelega vratu do resnejših težav, kot so hernija diska ali kronična togost mišic. 

Pacienti sami ugotavljajo, da so njihove težave pogosto posledica nezdravega življenjskega sloga;  dolgotrajno sedenje, nepravilna drža, stres in pomanjkanje gibanja so največji krivci za tovrstne tegobe. 

Kaj običajno svetujem? 

Če se želimo izogniti bolečinam v vratu ali jih vsaj omiliti, je pomembno upoštevati nekaj osnovnih pravil. Pravilna drža in ergonomija igrata ključno vlogo, še posebej pri dolgotrajnem sedenju za računalnikom – zaslon naj bo v višini oči, hrbet zravnan, ramena sproščena, stopala pa plosko na tleh. Prav tako je pomembno, da se izogibamo dolgotrajnemu sklanjanju glave naprej. 

Redna telesna aktivnost, še posebej raztezne in krepilne vaje za vratne mišice, pomaga preprečevati napetost in izboljšuje gibljivost, zato že nekaj minut gibanja na dan lahko naredi veliko razliko. Pri akutnih bolečinah si lahko pomagamo s hladnimi obkladki, saj zmanjšujejo vnetje, medtem ko toplotna terapija sprošča mišice in lajša kronično napetost. Ker stres pogosto poslabša mišično napetost, so sprostitvene tehnike, kot so masaža, joga in globoko dihanje, izjemno koristne za zmanjšanje nelagodja in izboljšanje splošnega počutja.

Če bolečina v vratu ne mine ali se celo stopnjuje, je obisk fizioterapevta smiselna odločitev. V svoji praksi uporabljam različne terapevtske pristope, kot so manualna terapija, individualno prilagojene vaje, protibolečinska elektroterapija in druge sodobne metode, ki ne le lajšajo bolečine, temveč tudi odpravljajo njihov vzrok. S pravilnim pristopom lahko učinkovito preprečimo ponovitev težav in izboljšamo kakovost svojega življenja.

Zakaj sploh pride do bolečin v vratu ?

Najpogosteje so posledica poškodb, slabe drže ali degenerativnih sprememb. Zvin ali nateg vratnih mišic se pogosto pojavi pri nenadnih premikih glave, na primer pri prometnih nesrečah ali športnih poškodbah (t. i. »whiplash«), kar povzroči bolečino, togost in omejeno gibljivost.

Velikokrat se srečam tudi z akutnim tortikolisom ali »heksenšusom«, ko se zjutraj zbudimo z otrdelim in bolečim vratom zaradi neugodnega spalnega položaja. Čeprav težava običajno izzveni v nekaj dneh, je lahko zelo neprijetna. Resnejša stanja, kot sta protruzija ali hernija diska, nastanejo, ko medvretenčna ploščica pritiska na živčne korenine, kar povzroča bolečino, mravljinčenje ali oslabelost v rokah. Pri starejših ali kroničnih težavah pa se lahko pojavi cervikalna spinalna stenoza – zoženje hrbteničnega kanala, ki vpliva na živčne strukture, povzroča bolečine, težave z ravnotežjem in šibkost v okončinah.

Ne ignorirajmo opozoril telesa

Če bolečine trajajo ali omejujejo vsakodnevne aktivnosti, je smiselno poiskati strokovno pomoč. S pravilnim terapevtskim pristopom lahko bolečino ne le omilimo, temveč tudi preprečimo njeno ponovitev in izboljšamo kakovost življenja.

POVEZANE VSEBINE:

Bolečina v križu - nezaželena, a znana družba