Dupuytrenova kontraktura: kdaj je čas za pregled

Kaj se dogaja pod kožo dlani 

Dupuytrenova kontraktura je bolezen vezivnega tkiva tik pod kožo dlani, ki mu pravimo palmarna fascija. V njem najprej nastanejo vozliči, iz teh pa se sčasoma razvijejo trdi trački, ki potekajo proti prstom in jih ob krajšanju potegnejo proti dlani, tako da prsta ni več mogoče popolnoma iztegniti. Najpogosteje sta prizadeta prstanec in mezinec, bolezen pa se lahko pojavi na eni ali na obeh rokah, pogosto brez jasnega sprožilca. 

Ne gre za obrabljen sklep in ne za vneto kito, zato prst sam po sebi ostane zdrav, čeprav se ne izravna - krajša se le traček pod kožo, ki deluje kot prekratka vrvica. Ker v ozadju ni preobremenitve, počitek stanja ne spremeni, prav tako ga ne spremenita raztezanje in masaža. 

Zatrdlina redko boli, kar je največkrat tudi razlog za pozno obravnavo, saj ni opozorila, da se pod kožo kaj dogaja, dokler prst ne začne ovirati opravil. Bolezen je pogostejša pri moških po petdesetem letu in pri ljudeh, ki jo imajo v družini, med dejavniki tveganja pa so še sladkorna bolezen, kajenje in prekomerno uživanje alkohola. 

Zakaj čas pri tej bolezni ne teče enakomerno 

Pri številnih ortopedskih težavah velja preprosto pravilo, da je prej vedno bolje, pri Dupuytrenovi kontrakturi pa je slika bolj zapletena, saj bolezen ne napreduje pri vseh enako in tudi pri posamezniku ne napreduje ves čas. Pri pomembnem delu bolnikov se stanje ustali in ostane leta nespremenjeno, pri manjšem delu pa se celo nekoliko umiri, zato zgodnja zatrdlina sama po sebi še ni razlog za poseg.

Ko kontraktura doseže določeno stopnjo, čakanje ne prinese ničesar več, kar pomeni, da je za odločitev pomemben prav trenutek nekje vmes, ki ga pa lahko presenetljivo zanesljivo ocenite tudi doma. 

Preprost preizkus, ki ga naredite sami 

Test mize uporabljamo tudi v ambulanti, izvedete pa ga lahko v nekaj sekundah. Dlan položite plosko na mizo in iztegnite prste: če se dlan in vsi prsti brez težav dotaknejo površine, je izid negativen, če pa se dlan ne more polno položiti in kateri od prstov ostane privzdignjen, je test pozitiven. 

Pozitiven izid ni diagnoza in ni razlog za vznemirjenje, je pa najbolj praktičen znak, da je stanje doseglo točko, ko ga je vredno pokazati zdravniku. Ker test traja tako malo časa, ga lahko ponovite vsakih nekaj mesecev in tako sami spremljate spremembe. 

Dva sklepa, dve različni zgodbi 

Prst se lahko krči v dveh sklepih, razlika med njima pa je pri odločanju pomembnejša, kot se zdi na prvi pogled. Sklep ob dlani, torej tisti, kjer se prst začne, prenese več. Poseg pri njem je praviloma preprostejši, izid pa dober tudi takrat, kadar je kontraktura že izrazitejša, zato se v strokovni literaturi kot okvirni mejnik za obravnavo navaja približno 30 stopinj upogiba. 

Sklep sredi prsta je občutljivejši, saj se tam obravnavajo že manjše kontrakture, okoli 15 do 20 stopinj. Razlog za to je v tkivu okoli sklepa: ko prst dlje časa stoji v pokrčenem položaju, se temu prilagodita tudi sklepna ovojnica in okoliško mehko tkivo, tako da odstranitev tračka sama po sebi ne pomeni več, da se bo prst izravnal. Prav zaradi te razlike se splača vedeti, kateri sklep je pri vas prizadet. 

Kaj spremljati, dokler poseg še ni potreben 

Ko stanje še ne zahteva posega, je smiselno v mislih imeti nekaj konkretnih znamenj: 

• ali se dlan še vedno polno položi na mizo; 

• ali se je zatrdlina v zadnjih šestih mesecih vidno spremenila;

• ali vas prst ovira pri konkretnih opravilih, kot so rokavica, umivanje dlani, seganje v žep, rokovanje in prijem volana; 

• ali se je kaj podobnega pojavilo tudi na drugi roki. 

Vaje, raztezanje in masaža bolezni ne ustavijo, ker pri tračkih ne gre za skrajšano mišico, temveč za vezivno tkivo, ki se z gibanjem ne razteza. To seveda ne pomeni, da je gibanje odveč, pomeni le, da od njega ne gre pričakovati, da bo zaustavilo napredovanje. 

Kaj sledi pri pregledu 

Na pregledu zdravnik otipa zatrdline in tračke, preveri gibljivost in izmeri, za koliko stopinj je prst pokrčen v posameznem sklepu, slikovne preiskave pa večinoma niso potrebne. Šele ta meritev pokaže, kje na poteku bolezni ste in ali je smiselno stanje spremljati ali ukrepati. 

Možnosti segajo od rednega spremljanja do minimalno invazivnih tehnik in operativnih posegov, izbira pa je odvisna od stopnje kontrakture, prizadetega sklepa in tega, koliko vas roka ovira pri delu in doma. Katera pot je primerna v vašem primeru, lahko oceni zdravnik po pregledu. Če vam dlan ne leži več plosko na mizi, je to znak, da obiščete zdravnika.