Karpalni kanal: kako pomaga fizioterapija

Hero Image

Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujemo pri fizioterapiji rok. Nastane, kadar se živec v ozkem prehodu na notranji strani zapestja (karpalnem kanalu) začne dražiti ali utesnjevati. Simptomi so sprva blagi in nespecifični, kar pomeni, da jih je zlahka spregledati. Pa vendarle: prej kot ukrepamo, lažje jih je obravnavati.

Ko mravljinci postanejo del vsakdana

Sindrom karpalnega kanala se pogosto začne postopoma. Najprej se pojavijo občasni mravljinci v prstih, občutek težkih rok ali nočno prebujanje zaradi bolečine v zapestju. Veliko ljudi težave nekaj časa ignorira, saj simptomi sprva niso stalni. Pogosto si pomagajo z opornico ali zmanjšajo obremenitve, vendar se težave čez čas običajno začnejo vračati.

Podobno je bilo tudi pri 38-letni pacientki Kaji, ki je zaradi dela za računalnikom večino dneva preživela v enakem položaju. Sprva je mravljince opažala samo ponoči, kasneje pa jo je roka začela motiti tudi med delom in vožnjo avtomobila. Ker so se simptomi postopoma stopnjevali, je začela ponoči nositi opornico.

Opornica pogosto ni dovolj

Opornica lahko pomaga zmanjšati pritisk na živec in umiri nočne simptome, vendar običajno ne odpravi vzroka težave. Pri karpalnem kanalu namreč pogosto ne gre samo za zapestje.

Pri omenjeni pacientki so se težave kljub opornici še vedno vračale. Ob pregledu smo opazili izrazito napetost mišic podlakti in neprilagojen položaj pri delu za računalnikom. Takšne kombinacije v praksi niso redkost. Velikokrat so poleg same utesnitve živca prisotne tudi preobremenitve mišic in dolgotrajne enostranske obremenitve, ki dodatno povečujejo draženje živca.

Cilj fizioterapije

Cilj fizioterapije je zmanjšati draženje medianega živca, izboljšati gibljivost tkiv in zmanjšati obremenitve, ki so do težave sploh pripeljale. Pri obravnavi ne zdravimo samo mesta bolečine, ampak skušamo izboljšati funkcijo celotne roke in zmanjšati napetosti, ki vplivajo na zapestje.

Pri terapiji uporabljamo manualne tehnike, sproščanje mehkih tkiv, mobilizacijo zapestja ter posebne vaje za živčne strukture. Pomemben del terapije predstavljajo tudi vaje za izboljšanje gibljivosti in postopno krepitev mišic roke ter podlakti.

Za zmanjševanje bolečine in umirjanje draženja pogosto vključujemo tudi magnetoterapijo, ki deluje protibolečinsko in pomaga pri umirjanju razdraženih struktur. Zelo učinkovita je tudi tecar terapija, s katero dosežemo globinsko segrevanje tkiva, omehčanje preobremenjenih struktur ter protivnetni in protibolečinski učinek.

Pomembna je tudi ergonomija

V praksi pogosto opažamo, da so težave povezane z dolgotrajnim delom za računalnikom ali ponavljajočimi gibi rok. Pogosto gre za kombinacijo: napačna višina mize, miška preveč v iztegu, tipkovnica na neugodnem kotu. Že manjše prilagoditve delovnega mesta (drugačna postavitev zaslona, podloga pod zapestje, krajši odmori) lahko občutno zmanjšajo obremenitev. Pri terapiji to vedno pregledamo skupaj s pacientom, saj sprememba navad pogosto bistveno prispeva k izboljšanju.

Kdaj je potrebna operacija

Kadar pride do večje utesnitve živca ali dolgotrajnih težav, fizioterapija včasih ni več dovolj in je potrebna operacija. Tudi po posegu pa je rehabilitacija zelo pomembna, saj pomaga izboljšati gibljivost, zmanjšati bolečino in postopno povrniti moč roke.

Pri omenjeni pacientki operacija na koncu ni bila potrebna, saj smo težavo ujeli dovolj zgodaj. V praksi pa pogosto srečujemo tudi paciente, ki pridejo na terapijo šele takrat, ko začnejo izgubljati moč prijema ali imajo stalno prisotno otrplost prstov.

Pravočasno ukrepanje je ključno

Pri sindromu karpalnega kanala je pomembno predvsem to, da težav ne ignoriramo predolgo. Prej kot pričnemo z ustrezno obravnavo, večja je možnost, da zmanjšamo simptome in preprečimo napredovanje težav. Fizioterapija pri tem ne pomaga le pri zmanjševanju bolečine, ampak predvsem pri tem, da roki ponovno omogočimo normalno in sproščeno funkcijo v vsakodnevnem življenju.

Povezane vsebine