Kako izbrati operacijo za stabilizacijo rame

Ponavljajoči izpahi rame so velik problem, saj zelo omejujejo možnost športnega udejstvovanja ter vsakodnevne aktivnosti tudi sicer. Z vsakim naslednjim izpahom, se dodatno okvarjajo hrustančne in kostne površine sklepa, v enaki meri pa tudi vezi, sklepna ovojnica in kite. Z naraščanjem števila izpahov se zato povečuje tveganje za nastanek obrabe ramenskega sklepa.  

Edino učinkovito zdravljenje ponavljajočih izpahov rame je operativna stabilizacija. Obstaja več različnih kirurških metod za stabilizacijo ramenskega sklepa. Izbira vrste operacije zavisi od starosti pacienta, njegove aktivnosti, števila predhodnih izpahov, obsežnosti okvare sklepnih površin ramena ter nenazadnje tudi od izkušenosti kirurga.  

Glavni cilj operativnega zdravljenja nestabilnosti rame je preprečitev ponavljanja izpahov. Pri izbiri prave operativne metode vedno tehtamo kako s čim manj invazivnim posegom zagotoviti dolgoročno stabilnost sklepa in s tem kar najbolj zmanjšati tveganje za ponovitev izpahov ramena. Večje tveganje za ponovitev nestabilnosti imajo pacienti mlajši od 30 let, vsi s kostnimi okvarami sklepne površine ramena ter tisti, ki se ukvarjajo s kontaktnimi in adrenalinskimi športi. Pri oceni stopnje ogroženosti za ponovitev nestabilnosti se vedno opiramo tudi na izsledke preiskav kot sta magnetna resonanca in CT artrografija.  

Pacientom z visokim tveganjem za ponovitev nestabilnosti praviloma svetujemo stabilizacijo z rekonstrukcijo kostne sklepne površine glenoida oziroma lopatice. Poseg, ki se je pri tem izkazal kot najbolj učinkovit in dolgoročno zanesljiv, je stabilizacija po Latarjetu. Gre za razmeroma zahteven in kompleksen operativni poseg, kjer uporabimo del pacientove lastne kosti lopatice s pripadajočimi kitami, za povečanje oziroma popravo sklepne površine. Ta poseg vključuje še rekonstrukcijo sklepne ovojnice in okvarjenega labruma.  

Prevladujoč način izvedbe operativne stabilizacije po Latarjetu je klasična operacija. Pacienti, z visokim tveganjem za ponovitev nestabilnosti so zato običajno soočeni z dilemo ali se odločiti za manj invazivno endoskopsko operacijo samo s popravo labruma in sklepne ovojnice ter tvegati ponovitev izpahov ali izbrati klasični operativni poseg po Laterjetu z boljšimi rezultati glede stabilizacije, a z vsemi pomanjkljivostmi klasične operacije.   

V Artrosu smo v sodelovanju z enim od utemeljiteljev artroskopske, minimalno invazivne tehnike operacije po Latarjetu, že v letu 2019 kot prvi v Sloveniji pričeli izvajati endoskopsko različico te operacije. Artroskopska izvedba operacije zagotavlja bolj anatomsko rekonstrukcijo, povzroča manj brazgotinjenja, je estetsko ugodnejša in omogoča hitrejše okrevanje ter je za pacienta tudi veliko manj neprijetna. Tako ob svetovanju glede metode operativne stabilizacije, pacienta ne postavljamo več pred dilemo ali izbrati endoskopsko ali klasično operacijo. V Artrosu je ne glede na izbrano operativno metodo, poseg stabilizacije ramena vedno endoskopski ter izveden ambulantno, brez hospitalizacije. Za vsakega pacienta izberemo optimalno, najmanj invazivno operativno tehniko in tako vsem tudi dolgoročno zagotovimo najboljšo možno stabilnost ramenskega sklepa.