»Želim si, da bi prej prisluhnila svojemu telesu«

Ireno, mladostno in življenja polno gospo srednjih let srečamo konec aprila v Artros Reha, na 6. terapiji po operaciji rotatorne manšete. Irena je po poklicu logopedinja. Ta poklic opravlja z veliko predanosti in veselja, zato upa, da se bo lahko kmalu vrnila v običajen ritem svojega življenja. Njeno stanje se konstantno izboljšuje, a je pred popolnim okrevanjem še kar lep zalogaj poti. Na srečo vsak dan krajši.

NE ČAKAJMO NA ZVONJENJE VSEH RDEČIH ALARMOV

Irenine rahle težave so se začele že nekaj let nazaj, vendar jim ni posvečala posebne pozornosti dokler se niso začele stopnjevati. V upanju, da jih bo uspela odpraviti ali pa vsaj omiliti z redno telesno vadbo, se je v fitnesu lotila vadbe za jačanje hrbtnih mišic, kar pa je stanju njene rotatorne manšete prej škodilo kot koristilo.

Nekega februarskega dne je tako pri hitrem gibu roke stran (abdukciji) začutila ostro bolečino in zaslišala pok - rama je zamrznila in končno je morala ukrepati.

»Žal veliko preveč ljudi bolečine v rami ignorira dokler res ni prepozno,« opaža diplomirana fizioterapevtka Mojca Ferfolja, ki Ireno spremlja na poti k okrevanju.

 »Tudi jaz sem bila med njimi,« prizna Irena. »Prepričevala sem se, da bo bolečina nekako že izginila, saj ob svojem polnem urniku vendar 'res nisem imela časa,' da bi se ukvarjala še s tem.  Še na dan, ko mi je rama zamrznila, sem se nekako spravila v službo, svojo »zamrznjeno« desno roko sem dobesedno ujčkala v naročju. Ko sem morala v logopedski ambulanti svojim pacientom pogledati v grlo ali pa jim narediti trakcijo vratu, sem jih prosila, da so mi pridržali podlaket, kar mi je omogočilo, da sem uporabila zapestje. Na ta način sem funkcionirala še 3 dni, potem pa preprosto ni šlo več.«

»Torej si pravo pomoč poiskala šele, ko so zvonili že vsi rdeči alarmi,« pripomni Mojca. »Če bolečina vztraja 2 ali 3 tedne, bi morali ljudje vsaj do fizioterapevta, če ne do zdravnika. Realnost pa je žal drugačna in zato mnogokrat težav ni več mogoče rešiti s konzervativno terapijo, ampak je potrebna operacija.«

OPERACIJA IN REHABILITACIJA

Dr. Mikek iz ortopedskega centra Artros je po ultrazvoku in magnetni resonanci Ireni takoj predlagal operacijo rotatorne manšete. 

»Imela sem srečo; nekdo je odpovedal termin, tako da sem bila na operacijski mizi dobesedno že par dni po pregledu. Dr. Mikeku sem izredno hvaležna za res temeljit pregled in pogovor; najbolj sem si zapomnila njegove besede, 'da sem še premlada, da bi si bi si dovolila invalidno roko.'  Pohvalila bi celoten operacijski tim, ki mi je s svojo podporo in prijaznostjo olajšal pripravo na operacijski poseg. Kmalu po operaciji sem začela z rehabilitacijo pri Mojci; vesela sem, da je po vsaki terapiji nekoliko bolje in z optimizmom gledam naprej, proti vrnitvi veselja do gibanja,« svojo pot opiše Irena.

VAJE NAJ POSTANEJO DEL VSAKDANJE RUTINE

»Z vajami za ramenski sklep pa ne bi smeli zaključiti, ko je rehabilitacija končana, ampak bi jih morali vključiti v svojo rutino vsakdanjika. Na tak način bi veliko pripomogli k zmanjšanju možnosti za ponovitev poškodbe in splošnemu boljšemu zdravju sklepov,« opozori fizioterapevtka Mojca in še enkrat doda: »Ljudi res pozivam, naj bolečine v rami vzamejo resno in pravi čas poiščejo strokovni nasvet in pomoč.«

Več o specialističnih pregledih in zdravljenju v Artrosu preberite tukaj.