Ko koleno reče "dovolj": preobremenitvene poškodbe in kako jih obvladati

Če smo navdušeni tekači, kolesarji, smučarji ali na splošno ljubitelji rekreativnega gibanja, smo se verjetno že kdaj znašli v situaciji, ko nas je koleno začelo opozarjati, da nekaj ni v redu. Sprva boli le malo, zdi se začasno – a ko bolečina vztraja kljub počitku, postane jasno, da koleno kliče po resnejši pozornosti.

Kaj se pravzaprav dogaja v kolenu?

Koleno je eden najbolj obremenjenih sklepov v telesu. Povezuje stegnenico, golenico in pogačico ter omogoča stabilno in tekoče gibanje. Okoli njega so nameščene mišice, tetive, ligamenti in hrustanec, ki skupaj delujejo kot zapleten sistem vzmetenja, amortizacije in usmerjanja gibanja.

Ko pa gibanje postane preveč enolično ali ponavljajoče – denimo dolgotrajno tekanje, skakanje ali hitre spremembe smeri – začnejo določena tkiva prenašati več stresa, kot so ga sposobna prenesti. Počasi se razvijejo mikropoškodbe, ki lahko, če jih ne naslovimo pravočasno, vodijo v resnejše težave.

Vrste preobremenitvenih poškodb kolena

Preobremenitvene poškodbe se lahko razvijejo na različnih delih kolena, odvisno od narave gibanja in posameznikove telesne drže. Pri nekaterih gre za vnetje tetiv – na primer patelarnega ligamenta (pogosto imenovanega skakalčevo koleno), kvadricepsove tetive ali iliotibialnega trakta, ki poteka ob zunanji strani stegna.

Pogosto se vnamejo tudi burze, majhne tekočinske blazinice, ki blažijo trenje med strukturami. Ko pride do burzitisa – najpogosteje tik pred pogačico ali na notranji strani kolena – se pojavita bolečina in oteklina. Pri številnih športnikih se pojavi tudi patelofemoralni bolečinski sindrom, kjer pogačica povzroča draženje hrustanca ali maščobnega tkiva. In včasih, če je obremenitev dolgotrajna in intenzivna, lahko pride celo do stresnih zlomov – drobnih razpok v kosti, običajno v golenici ali stegnenici.

Kako vemo, da gre za preobremenitev in ne le običajno bolečino po vadbi?

Prvi znak je bolečina, ki se ne pojavi nenadoma, ampak se postopno stopnjuje – sprva med aktivnostjo, pozneje pa tudi v mirovanju. Pogosto jo spremlja oteklina, saj telo reagira z vnetjem. Gibanje lahko postane omejeno – koleno težko povsem iztegnemo ali upognemo. Včasih se pojavi tudi neprijeten občutek škrtanja ali pokanja, zlasti pri hoji po stopnicah ali počepih.

Kaj storiti, ko telo reče "stop"?

Dobra novica je, da večina teh poškodb ne zahteva operacije. Ključ je v tem, da jih dovolj zgodaj prepoznamo in ukrepamo. Osnova zdravljenja je konzervativna – najprej si vzamemo čas za počitek, poškodovano področje hladimo, uporabimo kompresijo in nogi omogočimo dvignjen položaj.

Če bolečina vztraja, pomagajo tudi nesteroidna protivnetna zdravila, kot je ibuprofen, ki zmanjšajo vnetje in omilijo neprijetnosti. A bistvo okrevanja je fizioterapija. Pravilno izbrane in strokovno vodene vaje ne le zmanjšajo bolečino, ampak okrepijo mišice okoli kolena, izboljšajo gibljivost, stabilnost ter uskladijo biomehaniko gibanja. Še posebej pomembne so ekscentrične vaje – to so kontrolirani gibi, pri katerih se mišica aktivira med podaljševanjem, kar učinkovito krepi vezi med mišicami, tetivami in kostmi.

Včasih fizioterapevti uporabijo še dodatne metode, kot so terapija z udarnimi valovi, laser ali magnetoterapija, ki lahko dodatno spodbudijo celjenje. 

V hujših primerih, ko konservativno zdravljenje ne zaleže, pridejo v poštev tudi injekcije – na primer kortikosteroidi ali injekcije trombocitne plazme (PRP).

Najpomembneje pa je, da se k športu ne vračamo prehitro. Ključna je potrpežljivost in postopno povečanje obremenitev, vedno z mislijo na pravilno tehniko.

Močne mišice - najboljša zaščita za sklepe. 

Najboljša obramba je preventiva. Aktivnost povečujmo postopoma, naj si telo vzame čas za prilagoditev. Pred vsako vadbo se temeljito ogrejmo – že nekaj minut hitre hoje, teka ali dinamičnega raztezanja naredi čudeže. Po končani vadbi ne pozabimo na raztezanje.

Krepitev mišic je naša najboljša zaveznica. Z rednimi vajami za noge, zadnjico in trup – počepi, izpadni koraki, most, stabilizacijske vaje – razbremenimo kolena in izboljšamo nadzor nad gibom. Poleg tega je pomembno, da aktivnosti kombiniramo – če pogosto tečemo, dodajmo še plavanje, kolesarjenje ali vadbo za moč, da ne preobremenjujemo vedno istih struktur.

Obutev naj bo prilagojena naši aktivnosti in stopalu. Slaba opora ali iztrošeni copati so lahko hitro recept za težave. In čeprav ni vedno lahko, velja redno skrbeti tudi za primerno telesno težo – dodatni kilogrami namreč neposredno povečujejo pritisk na kolenske sklepe.

POVEZANE VSEBINE

Kako preveriti, kdaj je vrnitev v šport res varna? Martin Zore, dipl. fizioterapevt

"Klik" v kolenu? Morda je kriv meniskus. Dr. Domen Stropnik, dr. med., spec. ortopedske kirurgije

Video razlage:

5 vzrokov za bolečino v kolenu in možnosti konzervativnega zdravljenja

Izokinetično testiranje