Kako preveriti, kdaj je vrnitev v šport res varna?

“In kdaj bo možna polna vrnitev v šport?” je eno izmed najbolj pogostih vprašanj, ki jih dobimo fizioterapevti, ko poškodovani – profesionalni ali rekreativni športniki – začnejo s pooperativno rehabilitacijo.

Vrnitev v šport po poškodbi predstavlja izziv, kjer si športnik prizadeva doseči enako raven aktivnosti, kot jo je imel pred poškodbo. Vendar ta proces ni vedno enostaven; zahteva čas, potrpljenje in predvsem natančno oceno pripravljenosti – šele, ko lahko poškodovanca v funkcionalnem smislu ocenimo za nepoškodovanega, oz. polno rehabilitiranega, bo vrnitev v šport varna.

“Na polno” res le polno pripravljeni

Strastni športniki, še posebej tisti na profesionalni ravni, so običajno močno motivirani, da se čim prej vrnejo k treningom in tekmovanjem. Pričakovanja okolice in ključni trenutki v karieri pogosto povečajo pritisk za hitro vrnitev, kar pa lahko vodi v preuranjeno obremenjevanje telesa (ki še ni pripravljeno na zahtevane obremenitve) in večje tveganje za ponovno poškodbo.

Na drugi strani rekreativci pogosto naletijo na drugačno oviro – strah pred ponovno poškodbo, pomanjkanjem lastnega zaupanja v stabilnost operiranega kolena, negotovost glede gibanja ali vztrajanje simptomov, ki zavirajo njihov napredek. Pogosto se celo odpovejo povratku v šport, tudi ko to morda ni potrebno. Kako torej ugotoviti, kdaj je povratek v šport resnično varen?

Celostna ocena fizične pripravljenosti in varnosti

Menim, da mora odločitev za vrnitev v šport temeljiti na celostni oceni fizične pripravljenosti in varnosti posameznika. Pri tem ima fizioterapevtska ocena, zlasti merjenje mišične moči prizadetega sklepa, osrednjo vlogo. Pogosto se zgodi, da športniki, ki so pripravljeni po časovnem kriteriju – denimo devet mesecev po operaciji – funkcionalno tega še niso dosegli.

Raziskave pri poškodbah kolena razkrivajo zaskrbljujoč podatek: le 1 izmed 5-ih športnikov ob zaključku rehabilitacije doseže ustrezno simetrijo mišične moči med poškodovano in zdravo nogo (razlika manjša od 10 %). Brez objektivnih testov lahko takšne pomanjkljivosti ostanejo neopažene, kar bistveno poveča tveganje za nove poškodbe.

Izokinetična dinamometrija – zlati standard merjenja

 Fizioterapevti za merjenje napredka rehabilitacije in merjenje mišične moči uporabljamo izokinetično dinamometrijo. Če primerjamo izokinetično testiranje z magnetnoresonančnim slikanjem (MR) sklepov, ki je zelo pogosta in zanesljiva preiskava za ugotavljanje poškodb tkiv, lahko trdimo, da je izokinetično testiranje zlati standard za ocenjevanje izolirane funkcije sklepa.  

Z merjenjem na izokinetičnem dinamometru dobimo zelo natančne podatke o različnih tipih mišične moči v opazovanem sklepu.

Z uporabo specializirane naprave -  izokinetičnega dinamometra -  varno ocenjujemo različne oblike mišične moči. Strokovno mišično moč definiramo kot sposobnost osebe, da razvije prostovoljno maksimalno mišično kontrakcijo, kar izmerimo kot mišično silo oz. navor. 

Mišična moč je eden najpomembnejših indikatorjev zdrave funkcije sklepa. Izokintečino testiranje omogoča oceno vseh vrst mišičnega naprezanja, ob v naprej določeni hitrosti in v določenem obsegu giba. Na ta način lahko  natančno ocenimo pripravljenost posameznika na vrnitev v šport.

Pri testiranju se mišična moč izraža v treh vidikih:

1. MAKSIMALNA MOČ – osnova za druge oblike moči,
2. EKSPLOZIVNA MOČ - pomembna pri hitrejših gibih oz. dejavnostih
3. VZDRŽLJIVOSTNA MOČ - pomemba pri daljših naporih oz. aktivnostih.

Največji poudarek se namenja maksimalni moči, saj ta pomembno vpliva na varnost pri športnih aktivnostih in zmanjša tveganje za ponovne poškodbe. 

Pomirjeni športniki, večja samozavest

Natančne meritve mišične moči športnikom ne nudijo le vpogleda v njihovo fizično stanje, temveč tudi psihološko oporo. Ko so rezultati pozitivni, športniki pridobijo samozavest in občutek varnosti, kar zmanjša strah pred ponovnimi poškodbami.

Tudi izkušnja mladega košarkarja Marka (več o njej tukaj) ki se je uspešno vrnil na igrišče po težki poškodbi, potrjuje, kako pomembna je objektivna ocena za povrnitev tako fizične kot mentalne pripravljenosti. Rezultati testiranj niso zgolj številke – so smerokaz, ki športnikom daje jasen odgovor na vprašanje: "Sem pripravljen na polno?"

 .