Res pripravljeni na povratek v šport po poškodbi? Preverimo.

Poškodba, še posebej kolena, za vsakega športnika pomeni velik korak nazaj – a prav tako hitro se pojavi želja po vrnitvi na igrišče, stezo ali v telovadnico. Mnogi si želijo vrnitve v šport takoj, ko bolečina nekoliko popusti, pogosto pa so pri tem tudi neučakani. To je povsem razumljivo – šport predstavlja pomemben del njihovega vsakdana, identitete in življenjskega ritma. A odločitev o vrnitvi mora temeljiti na objektivnih merilih, ne le na občutku.  

Ena izmed najbolj zanesljivih metod za preverjanje pripravljenosti na varno vrnitev v šport po poškodbi je izokinetično testiranje mišične moči. Gre za natančno, ponovljivo in varno metodo, ki s pomočjo posebne naprave omogoča oceno moči mišic, odgovorne za stabilnost in gibljivost sklepa – najpogosteje prav kolenskega. Tako športnik in strokovnjak skupaj dobita jasno sliko o tem, ali je telo res pripravljeno na obremenitve, ki jih prinaša povratek v šport. 

Izokinetično testiranje mišične moči

Testiranje poteka v natančno kontroliranih pogojih, pri čemer naprava (izokinetični dinamometer) sproti prilagaja upor sili, ki jo razvije testiranec. Enostavno povedano: naprava se »upira« enako močno, kot pritiska testirana oseba in pri tem z visoko natančnostjo beleži podatke. Tako dobimo jasno sliko o tem, kolikšno silo lahko testiranec razvije skozi celoten gib. 

V praksi to pomeni, da testirana oseba nikoli ne more razviti več sile, kot jo lahko sama tolerira. Zaradi tega je testiranje varno in zanesljivo orodje za oceno stopnje okrevanja po poškodbi, za zaznavanje mišičnih oslabelosti (odstotka asimetrije) ter za sprejemanje bolj utemeljenih odločitev o varni vrnitvi v polno športno dejavnost. 

Video prikaz izokinetičnega testiranja si lahko ogledate tukaj.

 Katere sklepe najbolj pogosto testiramo? 

Izokinetično testiranje je sicer mogoče izvesti na kateremkoli sklepu, vendar se v praksi najpogosteje osredotočamo na ramenski, kolenski, kolčni sklep ter gleženj. Pri tem ocenjujemo maksimalno moč ključnih mišičnih skupin ter njihovo medsebojno ravnovesje, torej razmerje med mišicami, ki izvajajo nasprotne gibalne funkcije in so odgovorne za gibanje ter stabilizacijo teh sklepov. 

PRIMER V PRAKSI: Kako poteka testiranje mišične moči kolena? 

V praksi testiranje mišične moči kolena poteka po skrbno načrtovanem in standardiziranem protokolu, ki zagotavlja natančne, ponovljive in varne rezultate.

Ogrevanje

Celoten postopek se začne z obveznim ogrevanjem – pacient najprej preživi deset minut na sobnem kolesu, kar poskrbi za aktivacijo srčno-žilnega sistema ter pripravi kolenski sklep in mišice na obremenitev. Takoj za tem sledi kratko dinamično raztezanje mišičnih skupin, predvsem kvadricepsov in hamstringov, da se poveča njihova odzivnost in zmanjša tveganje za poškodbe. 

Ko je telo ogreto, sledi natančna namestitev pacienta na izokinetični dinamometer. Stol je nastavljen pod kotom 85°, kolenski sklep mora biti poravnan z osjo rotacije naprave, noga pa je pripeta na premično ročico, ki omogoča nadzorovano gibanje v izbranem obsegu. Ročica je pritrjena tik nad gležnjem, da se izognemo kompenzacijam, ki bi lahko vplivale na rezultate. 

Pred začetkom merjenja se pacientu natančno razloži potek testiranja, pomen maksimalnega truda in cilji testiranja. Jasna razlaga zmanjša morebitno napetost ter izboljša sodelovanje, kar je ključno za pridobitev kakovostnih podatkov. 

Testiranje

Sledi faza ogrevalnih serij, ki služijo seznanitvi z opremo in pripravi mišic na maksimalni napor. Pacient najprej izvede prvo serijo gibov iztega in upogiba kolena z 50-odstotnim naporom, nato pa še drugo z 80-odstotnim – ta vključuje tudi nekaj ponovitev s 100-odstotnim naporom, da se bolje občuti zahtevani maksimalni trud. Med serijami je predviden kratek, 60-sekundni počitek, ki omogoča regeneracijo in pripravo na glavno testno serijo. 

Celoten proces je skrbno usklajen, da se zagotovi zanesljivost rezultatov in varnost pacienta, hkrati pa omogoča natančno oceno mišične moči kolenskega sklepa. 

Pregled rezultatov

Po zaključenem testiranju skupaj s pacientom pregledamo rezultate, jih primerjamo s priporočenimi vrednostmi ali prejšnjimi meritvami ter jih razložimo na razumljiv način.

Tako pacient dobi jasno sliko o tem, v kateri fazi rehabilitacije se nahaja oziroma, ali je že dovolj pripravljen za varen povratek v šport ali zahtevnejše dejavnosti. Po testiranju dobijo izvid z rezultati in grafično primerjavo moči med levo in desno stranjo s priporočili in predvidenimi cilji rehabilitacijskega programa. 

 Povezane vsebine: 

Video prikaz izokinetičnega testiranja (Martin Zore, dipl. fizioterapevt)

Varujmo svoja kolena: tvegani športi za sprednjo križno vez (asist. dr. Domen Stropnik, dr. med., spec. ortopedske kirurgije)