Moje stopalo je danes brez bolečin in povsem funkcionalno

Ko gibanje postane boleče

Šport je bil vedno velik del mojega življenja. Vrsto let sem trenirala odbojko, rekreativno smučala in uživala v poletnih gorskih pohodih, na sploh mi je gibanje ogromno pomenilo. Potem pa sem nekaj let nazaj na svojem stopalu začela opažati manjšo izboklino. Sprva ni bolela, vedno bolj pa mi je oteževala izbiro obutve in me omejevala pri gibanju in športu. Bolečino sem sprva začela opažati pri hoji na daljše razdalje in pri nošenju ožjih čevljev. Motiti me je začel tudi videz stopala, bolečine so bile vse pogostejše in nekaterih čevljev nisem več spravila na nogo – na maturantskem plesu na primer nisem mogla obuti svojih sanjskih petk. Zaradi stopnjevanja problemov sem se odločila, da moram njihov izvor odpraviti. 

Bunionette deformacija

Pogovorila sem se s sorodniki in po njihovih priporočilih prišla do medicinskega centra Artros.  Že na prvem kliničnem pregledu mi je ortopedski kirurg Andrej Lahajner postavil diagnozo izbokline pri mezincu na zunanji strani stopala (bunionette deformacija). Pojasnil mi je, da je glede na mojo starost in stanje deformacije smiselno razmisliti o operaciji. Odločitev je bila lahka in operacijo sem imela planirano že v roku nekaj mesecev. Ekipa v Artrosu me je že od prvega trenutka navdala s toplino in profesionalnostjo, kar me je prepričalo, da operacijo zaupam prav njim.

Potek operacije in okrevanje

Na dan operacije sem bila sicer nervozna, a dekleta na recepciji so me lepo sprejela, vse razložila in me pospremila do operacijske dvorane. Tam sem še zadnjič poklepetala s kirurgom in anesteziologinjo, potem pa me je uspavala splošna anestezija. Kirurg je napravil korekcijo deformacije in kost stabiliziral z vijakom. Iz anestezije sem se zbudila brez težav in z občutkom, da so moje težave s stopalom rešene.

Sledila sta dva meseca okrevanja – v pooperativnem čevlju, brez polne obremenitve stopala, z berglami in občasno otečeno nogo. A tudi to je minilo. Do začetka študijskega leta sem že lahko nosila običajne čevlje, čeprav sem morala šport za nekaj časa postaviti na stran. Odpovedala sem se tudi smučarski sezoni, kar je bila zame mogoče ena težjih posledic operacije, a po šestih mesecih sem spet lahko športala brez omejitev.

Nova vloga v poznanem okolju

Danes študiram medicino in občasno opravljam študentsko delo kot administratorka v Artrosu. Ko pogledam nazaj, sem izjemno hvaležna za to izkušnjo – moje stopalo je danes brez bolečin in povsem funkcionalno; končno lahko brez težav obujem tudi visoke pete! Še bolj pa me veseli, da lahko zdaj tudi sama namenim del svojega časa osebam, ki prihajajo v Artros s svojimi zgodbami – tako kot sem 2 leti nazaj prišla jaz. 

POVEZANE VSEBINE (posegi na stopalu):

Konec zoprnega tiščanja v čevljih (Andrej Lahajner, dr. med., spec. ortopedske kirurgije)