Sindrom iliotibialnega trakta

Iliotibialni trakt je podolgovata vezivna struktura, ki poteka od sprednjega zunanjega grebena črevnice na medenici do zunanjega zgornjega dela golenice, kjer ima pripenjališče. Sodeluje pri gibih iztega, zunanjih zasukih in stranskem odmiku kolčnega sklepa. Ob tem stabilizira koleno proti premikom vstran v iztegnjenem in v pokrčenem položaju, kar pomeni, da je ta struktura stalno obremenjena. Težave so najpogosteje povezane s tekom, manj pogosto s kolesarjenjem in hojo. Pri preobremenjevanju te anatomske strukture pride do vnetja maščobne blazinice med kostjo in kito ali do vnetja same kite.

Ta sindrom se najpogosteje razvije pri športnikih, ki nenadoma dvignejo nivo aktivnosti (npr. povečanje tekaške razdalje pri tekačih). Dejavniki tveganja so tudi pretirana pronacija (notranje zvračanje) stopal, varus (O oblika) kolen, oslabelost mišic, ki stransko odmikajo kolk in razlika v dolžini spodnjih okončin.

Prepoznajte simptome

Za sindrom iliotibialnega traka je značilna bolečina na zunanji strani kolena, ki ni povezana s poškodbo in se pojavi sočasno s športno aktivnostjo. Največja je pri pokrčenju kolena med 30 in 40 stopinj.

Alarm za obisk ortopeda

Bolečina v kolenu, ki vztraja več tednov in ne mine ob zmanjšanju športne aktivnosti, je simptom, ki zahteva pregled pri specialistu ortopedu. Podobno je tudi bolečina, prisotna med tekom, pomemben signal, ki ga ne smemo spregledati. Zakasnjena diagnostika in zdravljenje tega stanja lahko privedeta do nepopravljivih okvar iliotibialnega trakta in pojava stalne bolečine v kolenu med športnimi aktivnostmi.

Pot do diagnoze
Metode zdravljenja

Pot do diagnoze

Podroben klinični pregled s strani ortopeda omogoča razmeroma zanesljivo oceno stanja in funkcije kolenskega sklepa ter postavitev diagnoze. Diagnozo lahko potrdimo z UZ preiskavo. Za izključitev morebitnih drugih okvar v kolenu, ki lahko oponašajo sindrom iliotibialnega trakta, je smiselna preiskava z magnetno resonanco (MRI).

Metode zdravljenja

Zdravljenje je večinoma konzervativno. Ključna pri tem je individualna fizikalna terapija, ki zajema kinezioterapijo in protivnetna ter protibolečinska obsevanja z visoko energijskim laserjem (HIL/HILT), super magnetoterapijo (SIS) in tarčno radiofrekvenčno terapijo (TRT). V poštev pride tudi biološko zdravljenje s koncentrirano trombocitno plazmo (Orthokin), ki se jo injicira v vnetno spremenjeni predel iliotibialnega trakta. Pomembno je, da športnik spozna naravo svojih težav s kolenom in tem prilagodi intenziteto treningov oziroma prehodno tudi povsem prekine športne aktivnosti.