Diskus hernija

Diskus hernija oz. zdrs medvretenčne ploščice najpogosteje povzroča težave v predelu ledvene hrbtenice. Pojavlja se tudi v vratni in prsni hrbtenici. Nastanek ledvene diskus hernije je obrabni proces, ki se prične že kmalu po 20. letu starosti in se kaže z bolečino v križu.

Ob premiku vsebine medvretenčne ploščice (diskusa) v hrbtenični kanal lahko pride do utesnitve živčnih struktur, ki oživčujejo spodnje okončine in del spodnjega medeničnega predela. To sproži sevanje bolečine vzdolž noge vse do pete ali prstov – tako imenovani išias.

Ob tem se pojavljajo mravljinčenje, slabši občutek dotika kože, slabša mišična moč v nogi in v najslabšem primeru (ob večji herniaciji diska) tudi motnje odvajanja vode in blata (zaprtje ali inkontinenca).

Slednja dva pojava zahtevata urgentno obravnavo pri ortopedu ali nevrokirurgu. Najpogosteje je pojav simptomatske diskus hernije povezan z dvigom težjega bremena, nenadnega, nekontroliranega pripogiba ali zasuka v hrbtenici.

Prepoznajte simptome

Značilni simptom je bolečina v ledveni hrbtenici, ki seva v spodnjo okončino. Ob tem se pogosto pojavlja mravljinčenje dela noge, stopala ali prstov, pacienti opazijo predele kože s slabšim občutkom dotika ali celo popolne »gluhosti« ali pa celo pojav slabše moči v stopalu ali kolenu.

Alarm za obisk ortopeda

Prvi alarm je bolečina, ki kljub uporabi analgetika ne mine po 4 do 6 tednih. Velik delež simptomatskih diskus hernij se umiri v tem obdobju. Pojav bolečine, ki seva v noge, je znak prisotnosti večje diskus hernije in zahteva poglobljeno obravnavo. Pojava oslabljene mišične moči ali motenj odvajanja vode oz. blata je alarm za takojšnji urgentni obisk ortopeda.

Pot do diagnoze
Metode zdravljenja

Pot do diagnoze

Natančen klinični pregled s strani ortopeda nam zelo približa končno diagnozo. Opredeli se lahko nivo in stran lokacije diskus hernije ter stopnjo prizadetosti in ukleščenja živca oziroma živcev. MRI diagnostika je stalnica pri obravnavi pacientov z diskus hernijo, dodano vrednost nam ponudi še EMG preiskava s katero izmerimo funkcijo živcev. Pri pacientih, ki MRI preiskave ne morejo opravljati zaradi objektivnih (kovinski tujki v telesu, prisotnost srčnega spodbujevalnika ipd.) ali subjektivnih (klavstrofobija) vzrokov, si lahko pomagamo s CT mielografijo.

Metode zdravljenja

Ob odsotnosti težjih nevroloških izpadov ali rezistentne hude bolečine, se vedno najprej odločimo za nekirurško zdravljenje. Najprej z analgetiki poskrbimo za začetno umiritev bolečin. Sledijo obravnava v ordinaciji fizioterapevta, individualne asistirane vaje in protibolečinska terapija. Prilagoditi je potrebno tudi nekatere življenjske navade, poskrbeti za več gibanja v naravi, prekiniti s kajenjem, ki dokazano pospešuje degenerativne procese in upoštevati preventivne ukrepe (pravilno dvigovanje bremen, pravilno sedenje, izogibanje daljšemu sedečemu delu itd.). Pogosto je potrebna tudi prilagoditev dela v službi ali menjava delovnega mesta.

Pri kirurškem zdravljenju z minimalno invazivnim pristopom odstranimo del izbočene medvretenčne ploščice in s tem sprostimo ukleščen živec.