Komu svetujem rekonstrukcijo sprednje križne vezi?

Čeprav so sprednjo križno vez kot posebno strukturo v kolenu opisovali že v starem Egiptu, je bila bolj podrobno poimenovana šele v antiki – Galen jo je med letoma 199 in 129 pr. n. št. poimenoval ligamenta genu cruciata. V zadnjih dveh desetletjih smo dosegli velik napredek pri diagnostiki, zdravljenju in rehabilitaciji po poškodbi te vezi. Kljub temu pa poškodba sprednje križne vezi zaradi svoje kompleksnosti še vedno predstavlja velik izziv, ki zahteva temeljit in premišljen pristop – zato odgovor na vprašanje, kdo je pravi kandidat za operacijo, ne more biti enostaven ali enoznačen.

Zakaj sploh operirati poškodovano sprednjo križno vez?

Glavni razlog za operativno zdravljenje je preprečevanje ponovnih poškodb in s tem povezanih poškodb drugih struktur v kolenu, kot sta meniskus ali sklepni hrustanec. Nestabilnost v kolenu lahko vodi tudi do neenakomernega obremenjevanja sklepnih površin, kar lahko povzroči zgodnjo obrabo hrustanca in razvoj artroze.

Individualni pristop k zdravljenju

Obravnava poškodbe sprednje križne vezi mora biti prilagojena posamezniku. Pred odločitvijo za operativno ali neoperativno (konzervativno) zdravljenje je ključen temeljit pogovor med kirurgom in bolnikom. Pogovoriti se je treba o prednostih in slabostih obeh možnosti, o poteku operacije, trajanju in zahtevnosti rehabilitacije ter o morebitnih omejitvah v prvih devetih mesecih po posegu. Pomembno je tudi opozoriti na morebitne zaplete in možnost ponovne poškodbe vezi.

Zlasti pri aktivnejših posameznikih se večinoma se odločimo za operativno zdravljenje. Konzervativno zdravljenje pride v poštev pri bolnikih brez večje nestabilnosti v kolenu, pri tistih, ki niso (več) športno aktivni ali so pripravljeni prilagoditi svoj življenjski slog.

Kaj pa pri starejših?

Dolgo je veljalo, da je rekonstrukcija sprednje križne vezi smiselna predvsem pri mlajših, športno aktivnih pacientih. To se je z leti spremenilo. Profesor Eriksson, ustanovitelj Evropskega združenja za artroskopijo, kirurgijo kolena in športne poškodbe (ESSKA), je nekoč dejal, da je bila v sedemdesetih letih 20. stoletja zgornja starostna meja za operacijo sprednje križne vezi 30 let. Od takrat se je ta meja vsako leto nekoliko zvišala – danes ima sam 77 let, rad igra nogomet z vnuki in trdi, da v primeru poškodbe nikakor ne želi slišati, da je "prestara" oseba za operacijo.

Danes kronološka starost sama po sebi ni več odločilni dejavnik. Pomembnejši so biološka starost, splošno zdravstveno stanje in stopnja telesne aktivnosti posameznika.

In pri mlajših?

Še posebej zahtevna je odločitev pri mlajših bolnikih, ki še niso zaključili rasti. Operacija v tej starostni skupini lahko predstavlja tveganje za poškodbo rastnih con, zato se odločitev sprejme zelo premišljeno. Po drugi strani pa gre pogosto za zelo aktivne otroke in mladostnike, ki težko sprejmejo omejitve, ki jih prinaša konzervativno zdravljenje.

Po temeljitem pogovoru z otrokom oz. mladostnikom in starši se večinoma odločimo za operativno zdravljenje, zlasti pri mlajših od 13 let, pri katerih je predvideno, da bo rast trajala še najmanj tri leta.

Strokovna odločitev, prilagojena posamezniku

Poškodba sprednje križne vezi ni več izključno domena vrhunskih športnikov – z njo se srečujejo ljudje vseh starosti in življenjskih slogov. Zato tudi odločitev o zdravljenju ni univerzalna, temveč zahteva individualen pristop, ki upošteva bolnikove želje, cilje, stopnjo aktivnosti in morebitne spremljajoče dejavnike.

POVEZANE VSEBINE:

Poškodba sprednje križne vezi - pogost izziv profesionalnih športnikov

Po operaciji križnih vezi spet normalno igram košarko.

Naložba v zdrava kolena in aktivno življenje.